12. Podjetniški forum: Digitalizacija pomeni boljšo konkurenčnost – kje smo?

Katere so ovire, ki v podjetjih zavirajo hitrejše vpeljevanje digitalizacije, ki sicer zagotavlja večjo učinkovitost in hitrost, optimizacijo procesov, boljšo sledljivost…

O digitaliziranosti podjetij smo govorili z dr. Tjašo Redek, ki se na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ukvarja s področji mikroekonomije, makroekonomije, gospodarske rasti in razvoja. Medtem ko je Slovenija po digitalizaciji nasploh pod evropskim povprečjem in je na 16. mestu, je po integraciji digitalnih tehnologij v podjetjih nekje v povprečju EU.

»Naše pretekle raziskave kažejo, da je pričakovano večja intenzivnost uporabe bolj enostavnih digitalnih tehnologij, kot so pametne mobilne naprave, delo v oblaku, kar je uporabljalo med 40 in 45 odstotkov podjetij, manj pogoste so bile bolj kompleksne in dražje tehnologije, kot so roboti, kar je uporabljala približno tretjina podjetij. Upoštevati je potrebno tudi smiselnost uporabe določenih tehnologij glede na dejavnost podjetja in glede na njegovo velikost, tako da je posploševanje in poenostavljanje lahko napačno,« poudarja dr. Tjaša Redek.

Dr. Tjaša Redek: Glavna ovira pri uvajanju digitalizacije so ljudje – pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev, pomanjkanje znanja, odpor do sprememb med zaposlenimi. V manjših podjetjih je problem tudi pomanjkanje časa in zaradi manjšega števila zaposlenih težja organizacija »prehoda« na drugačen način dela.

A kot izpostavlja sogovornica, »tudi v tujini velja, da so bolj kompleksne in najnovejše tehnologije počasi uveljavljajo, tako samo okoli 7 odstotkov evropskih podjetij in samo 3 odstotkov slovenskih uporablja umetno inteligenco. Zanimivo je tudi, da je v Sloveniji in v EU samo okoli petina podjetij zaposlovala IKT specialiste.«

In kaj na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani ugotavljajo, kateri motivi so v ospredju v malih podjetjih, da se odločijo za digitalizacijo in katere so ključne ovire pri njenem uvajanju? »Med glavnimi ovirami, ki jih navaja literatura, kar so potrdile tudi naše raziskave za Slovenijo in za Hrvaško, so ljudje, in sicer na eni strani pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev, pomanjkanje znanja, odpor do sprememb med zaposlenimi. V manjših podjetjih je zagotovo problem tudi pomanjkanje časa in zaradi manjšega števila zaposlenih težja organizacija »prehoda« na drugačen način dela. Hkrati pa so (sploh v večjih proizvodnih podjetjih) navajali delavce tudi kot enega od pomembnih »razlogov«, saj ustreznega kadra tudi primanjkuje, kar podjetja deloma blažijo z uporabo novih tehnologij. Seveda so pomembni tudi stroški, pa ne samo nakupa novih tehnologij, pač pa ustrezna prilagoditev proizvodnih/poslovnih procesov. Tudi niso vse tehnologije primerne/stroškovno smiselne za vsa podjetja, tako glede na panogo kot tudi velikost.«

Višja učinkovitost, boljša konkurenčnost

Uvajanje novih tehnologij je neposredno povezano z dvigom produktivnosti, kar nakazujejo številne raziskave. »Tudi za Slovenijo so podjetja že v naši raziskavi leta 2017, ko smo analizirali robotiko, izpostavila večjo hitrost, kakovost, manj napak, večjo učinkovitost, pa tudi prilagajanje kupcem, optimizacija poslovnih procesov, zniževanje zalog, zmanjševanje administrativnih bremen, večja sledljivost, itd.. To krepi konkurenčne prednosti podjetij tudi na dolgi rok, predvsem tudi ustvarjanje novih, inovativnih rešitev, znanja, ki ga je težko posnemati in v bistvu predstavlja neotipljivi kapital podjetja. Na kratek rok pa seveda vse navedene koristi lahko povečajo dodano vrednost in s tem produktivnost.«

Tako so po podatkih v hitrosti in po obsegu uvajanja digitalizacije v ospredju predvsem velika podjetja, »seveda pa je zaradi velikosti tam več tehnologij tudi smiselno uporabiti, tako da je rezultat pričakovan. Če primerjamo slovenska velika podjetja in pa povprečno evropsko veliko podjetje, so slovenska velika podjetja z izjemo dveh kategorij, boljša od povprečnih evropskih, pri čemer so v komponentah digitalnega poslovanja kar precej boljša. Srednja in pa predvsem manjša se glede na povprečje EU sicer ne odrežejo slabo, vseeno pa je mogoče zaznati zaostanek v več kategorijah in pa deloma tudi to, da si manjša težje privoščijo ICT zaposlenega, pa tudi, da morda (razen za specializirane) določene »tehnologije«, kot so velike baze in njihova analiza, niso smiselne,« pojasnjuje sogovornica.

Kaj se lahko nauči država? 

»Ne le pri uporabi interneta, zaostajamo tudi na področju povezljivosti, človeškem kapitalu in pri digitalnih javnih storitvah,« pa našteva dr. Emilija Stojmenova Duh Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, koordinatorica 4PDIH. Med najbolj očitne prednosti digitalizacije lahko štejemo dostopnost do informacij, enostavno in takojšnje komuniciranje ter sposobnost izmenjave informacij, nova delovna mesta in povečana konkurenčnost.

Foto: Andrej Križ Dr. Emilija Stojmenova Duh: Ključne prednosti, ki jih omogoča digitalizacija, so bolj učinkovito in transparentno poslovanje. Prav na tem področju se lahko država največ nauči od podjetij

»V Sloveniji že imamo posamezna podjetja, ki ponujajo odlične rešitve na različnih področjih, kot so mobilnost, energetika, logistika, itn. Vesela sem tudi, da imamo v zadnjem času uspešne zgodbe tudi v bolj tradicionalnih sektorjih, kot je kmetijstvo. Velik korak naprej je bil narejen tudi v kulturnem in kreativnem sektorju. Še posebej vesela sem, da so začela mesta uporabljati digitalne tehnologije za boljše vključevanje prebivalcev pri odločanju z mehanizmi, kot so participativni proračuni,« našteva sogovornica.

Ključne prednosti, ki jih omogoča digitalizacija, so bolj učinkovito in transparentno poslovanje. Prav na tem področju se lahko država največ nauči od podjetij. »Digitalizacija lahko zelo pomaga pri bolj učinkovitemu in transparentnemu poslovanju. Pa še to se lahko država nauči od podjetij: brez pravih kadrov je vsaka tehnologija neuporabna.«

Digitalizacija, prednosti in potenciali za gospodarstvo in posledično celotno družbo bodo v osredju 12. Podjetniškega foruma, ki ga Akademija Finance pripravlja v torek, 16. novembra. Iskali bomo odgovore na vprašanja, kakšno strategijo digitalne transformacije potrebujemo, kako digitalizacija dviguje produktivnost, kakšna je stopnja digitaliziranosti slovenske družbe in podjetij, kje so viri za podporo digitalizaciji podjetij, kaj Slovenija potrebuje za digitalni preboj in kaj se država lahko nauči od podjetij. O dosežkih Slovenije na področju umetne inteligence in digitalizacije bo govoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, medtem ko bo sliko digitalizacije podjetij orisala dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Podjetja lahko nepovratna sredstva za digitalizacijo črpajo preko javne agencije Spirit in Slovenskega podjetniškega sklada, o čemer bo spregovoril mag. Jure Verhovnik iz 4PDIH. Udeležba na forumu je brezplačna, prijava obvezna.
Deli:

Povezana vsebina

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic