Slovenija zaostaja pri digitalizaciji gradbeništva
Digitalizacija v gradbeništvu je temelj sodobnega načrtovanja, saj povečuje učinkovitost, znižuje stroške in zagotavlja trajnostne rešitve. Medtem ko številne evropske države BIM (Building Information Modeling) že obravnavajo kot nepogrešljiv standard, Slovenija na tem področju zaostaja. Kljub znatnim vložkom smo še vedno pred številnimi izzivi pri dejanski implementaciji in širši uporabi te tehnologije.
BIM kot nujnost sodobnega gradbeništva
BIM omogoča natančnejše načrtovanje, zmanjšanje napak in boljši nadzor nad projekti. V tehnološko najnaprednejših evropskih državah, kot so Danska, Finska in Nizozemska, je BIM že nepogrešljiv standard pri infrastrukturnih projektih. V Sloveniji je z začetkom leta 2025 uporaba BIM zakonsko določena v gradbenem zakonu (GZ-1), vendar implementacija še ni sistemsko urejena.
»Z uporabo BIM optimiziramo projektne rešitve, skrajšamo čas izdelave dokumentacije in izboljšamo upravljanje objektov,« poudarja Iztok Zabreznik, vodja oddelka za železnice in digitalizacijo pri Linealu.
Slovensko gradbeništvo potrebuje hitrejši digitalni preboj
Digitalizacija v gradbeništvu v Sloveniji napreduje prepočasi. Ključni izzivi so pomanjkanje usklajenega pristopa med deležniki in nezadostna regulativa.
Podjetje Lineal že več kot desetletje vlaga v razvoj standarda BIM in sodeluje pri številnih infrastrukturnih projektih, kjer se ta tehnologija izkazuje kot ključna za optimizacijo procesov. Njihove izkušnje kažejo, da BIM prinaša izjemne prednosti pri načrtovanju in izvedbi, vendar je za širšo uveljavitev potrebna sistemska podpora.
Javni naročniki – ključni akterji digitalizacije
Slovenija lahko digitalizacijo pospeši z zahtevami po BIM pri javnih naročilih. Javni naročniki morajo vztrajati pri digitalizaciji predvsem zaradi racionalne porabe sredstev, saj BIM omogoča večjo preglednost stroškov in zmanjšanje dodatnih del, ki pogosto vodijo v podražitve infrastrukturnih projektov.
Brez sprememb bo Slovenija vse bolj zaostajala
Za nadomestitev zamujenega je nujna dodatna prilagoditev zakonodaje in vlaganje v digitalna orodja ter izobraževanje kadrov.
»BIM ni več prihodnost, temveč sedanjost gradbeništva. Če Slovenija ne bo sledila razvoju, bo izgubila konkurenčnost in se spopadala z višjimi stroški ter manj učinkovitimi projekti,« poudarja mag. Dušan Ogrizek, tehnični direktor Lineala.
