Sanja Markežič, Hidria (Foto: Robert Zabukovec)

“Brez vode ne moremo delati. Potrebujemo neodvisnost.”

Ko pride do pomanjkanja vode, najprej nastopijo omejitve pri dobavi za gospodarske dejavnosti, kar ima lahko hude finančne posledice za podjetja. In pomanjkanje vode v svetu postaja vse bolj pereče. V letu 2019 na primer je kar 38 % evropskega prebivalstva prizadelo pomanjkanje vode (vir).

Pomena tega tveganja se dobro zavedajo v podjetju Hidria, kjer so pristopili k projektu LIFE HIDAQUA, ki ponuja trajnostne in potrebam industrije prilagojene rešitve za blaženje posledic pomanjkanja vode, z nadomeščanjem uporabe vode iz naravnih virov, preko ponovne uporabe industrijske odpadne vode in vode iz alternativnih virov (somornica, deževnica).

Sanja Markežič, strokovna sodelovka v podjetju Hidria, bo na Okoljskem srečanju, ki bo 16. novembra v Ljubljani, predstavila izkušnje podjetja s prototipno rešitvijo, naprednim sistemom čiščenja vode, ki naj bi skupaj z izkoriščanjem alternativnih virov v tovarni Hidria Alutec pokril več kot 40 % potreb po pitni vodi. V krajšem pogovoru za Akademijo Finance pa je Sanja Markežič izpostavila tudi, da rezultat projekta ni le delujoča naprava, temveč so njegove prednosti številne.

Ga. Markežič, nam lahko na kratko predstavite evropski projekt Life Hidaqua? Hidria je bila edini industrijski partner, v katerem je bil preizkušen prototip?  

“S projektom Life Hidaqua smo želeli raziskati alternativne vire pridobivanja tehnološke vode. Projekt še vedno poteka, trenutno smo v fazi testiranja in optimizacije procesa. Hidria je zaenkrat edini industrijski partner, ki je preizkusil prototip.“

Zakaj ste se mu v Hidrii pridružili? Kako pomembna je za vas vzpostavitev rešitev za blaženje pomanjkanja vode?  

„Poslovna enota Hidria Alutec se nahaja v Slovenski Istri, kjer se verjetno veliko bolj kot v drugih delih Slovenije že dolgo zavedamo, da lahko nekega dne ostanemo brez vode. Če bi se to res zgodilo, je prioriteta zagotoviti pitno vodo. Za druge namene, tudi industrijo, pa je lahko hitro uvedeno varčevanje. Tega si ne moremo privoščiti. Brez vode ne moremo delati. Potrebujemo neodvisnost.”

Kako zahtevna je bila na vaši strani implementacija projekta?

“Zaradi pandemije smo morali več rokov podaljšati, zato projekt še ni zaključen. Z zagonom prototipa smo začeli z dveletno zamudo. Priznam, da je bila pot do te točke precej zahtevna, pravo delo pa nas v bistvu šele čaka. Kot sem dejala, smo v fazi testiranja in optimizacije. Hidaqua, kakor smo poimenovali napravo, je prototip. Sistem še ni poznan, obnašanje vseh naših vhodnih vod v tem sistemu še ni poznano. Dnevno srečujemo nove izzive in z vsakim odgovorom dobimo še več vprašanj. Naša ekipa ima veliko podporo, toda tudi pričakovanja so velika, kar nas motivira. S prototipom se razvija tudi naš laboratorij v Kopru, iščemo nove analize, uvajamo kontrolne sisteme.”

Razsoljevanje morske vode kot alternativni vir vode v Sloveniji še ni zaživelo, a v sklopu projekta preizkušate tudi to?

“V projektu ne preizkušamo razsoljevanja morske vode, temveč razsoljevanje somornice. Slanost te vode je desetkrat nižja od slanosti morske vode. Večji izziv v projektu predstavlja čiščenje naše odpadne vode iz ultrafiltracijske čistilne naprave v podjetju.”

Kako pa rešujete izziv odpadnih slanic ter ostalih odpadkov iz čiščenja vode? Njih morebitni izpusti pomenijo nova okoljska tveganja …   

“Tako je, ravno zaradi tega smo projekt snovali v smeri “zero waste” (brez odpadkov, op.ur.). Za odpadno slanico je bila predlagana tehnologija napredne prisilne evaporacije, ki so jo testirali naši španski partnerji v drugih projektih.”

Projekt bi se moral konec letošnjega septembra zaključiti, kot ste omenili pa so se zaradi pandemije roki podaljšali. Pa vendar, ali dosega pričakovane rezultate?

“Projekt se še ni zaključil. Ne verjamem v noben drug scenarij kot ta, da bo projekt uspešen.

Mislim pa, da je zelo pomembno, da se zavedamo, da ni samo rezultat, torej delujoča naprava, pomembna, ko govorimo o takih projektih. Zelo pomembna sta tudi razvoj in rast ljudi, ki pri takih projektih sodelujejo. Hidria je s tem projektom dobila veliko izkušenj, ki so neprecenljive.”

Boste prototip nato “pospravili” ali nadaljevali z vzpostavljenimi tehnologijami in trajnostnimi koncepti ter jih morda še nadgradili? Svetujete njegovo uporabo tudi drugim gospodarskim subjektom?

“Ne, prototipa ne bomo pospravili. To bi dejansko pomenilo, da je bil projekt neuspešen. Ker imamo na voljo tri različne vire vod, sem prepričana, da bomo našli razmerje, ki bo ustrezno, da bo Hidaqua lahko uspešna. Smo pa v prototipu pustili dovolj prostora še za nadgradnjo z dodatno reverzno osmozo ter za druge morebitne adaptacije, če bodo te potrebne. Seveda svetujem, da se tudi druga podjetja, ki imajo intenzivno porabo vode, odločijo za podoben sistem recikliranja vode.”

Katere druge aktivnosti za trajnostni okoljski razvoj še potekajo v Hidrii?

“V Hidrii na področju trajnostnega razvoja poteka veliko aktivnosti: npr. upravljanje energetskih tokov v industrijskih stavbah ter energetsko intenzivnih procesih, postavitev sončnih panelov, nabava energetsko učinkovitejših strojev in naprav, zapiranje snovnih poti oz. uvajanje krožnega gospodarstva na področju surovin in materialov, zmanjševanje količine odpadkov, zamenjava nevarnih kemikalij z manj nevarnimi, optimizacija logistike in transporte znotraj družbe ter po celotni dobaviteljski verigi.”

Deli:

Povezana vsebina

KONFERENCE
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic
Sanja Markežič, Hidria (Foto: Robert Zabukovec)