Žal se precej poslovnih razmerij konča tako, da eden od pogodbenikov svojih obveznosti ne izpolni. Najpogosteje gre za neplačilo, torej za denarno obveznost, pravi Maja Lajevec, samostojna pravna svetovalka za postopke izvršbe in stečaja: »Gotovo je najboljša pot dogovor upnika in dolžnika izven sodnega postopka, a je žal pogosto neuresničljiva.«
Če se torej znajdete v izvršbi, kot upnik ali dolžnik, je priporočljivo, da osnove postopka poznate, tudi če vas v postopku zastopa odvetnik, svetuje sogovornica. V zvezi z izterjavo v tujini pa opozarja, da precej napisanega o teoretično enostavnih postopkih čezmejne izterjave daje uporabnikom pogosto varljiv občutek, da gre za enostavne postopke, ki bodo tudi uspešni.
Maji Lajevec smo pred seminarjem Za vse, ki poslujete v tujini: izvršba, evropski plačilni nalog, evropski izvršilni naslov, zamrznitev računov v tujini, ki ga bo vodila v prihodnjih tednih skupaj z Elizabeto Žgajnar, sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani, postavili nekaj vprašanj glede izvršbe in čezmejne izterjave.
Ga. Lajevec, katere so osnove izvršilnih postopkov, ki jih mora poznati vsak (ne glede na to ali posluje le znotraj Slovenije ali tudi v tujini)?
»Če se znajdete v izvršbi, na kateri koli strani, je prav, da osnove postopka poznate, tudi če vas v postopku zastopa odvetnik. Poznavanje pravil izvršilnega postopka pomaga, da po svoji krivdi ne podaljšujete postopkov, da ne postopate na način, ki slabša vaš pravni položaj v postopku, ter da lahko realno ovrednotite možnosti za uspeh, predvidene stroške postopka in vsaj okvirno časovnico. Izvršba je sicer enoten postopek, vendar moramo ločiti in poznati razlike med postopkom izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine in jo pri nas vodi Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL), ter postopkom, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, za katerega so pristojna krajevno pristojna okrajna sodišča. Postopka imata svoja pravila, predvsem pa različne posledice. Razlika je že med posledicami sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi verodostojne listine (npr. računa) in sklepa, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova (npr. sodba). V zadnjem primeru sodišče sklep o izvršbi takoj pošlje dolžnikovim dolžnikom, torej tudi dolžnikovi banki, ki na podlagi prejetega sklepa takoj blokira dolžnikovo dobroimetje na računu in ga tudi takoj prenese na upnikov račun. V primeru izvršbe, ki ima za podlago verodostojno listino, lahko pride do blokade in prenosa zarubljenih sredstev šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Različne so tudi posledice vloženega ugovora. Pri izvršbi, ki teče na podlagi verodostojne listine, se bo postopek po ugovoru nadaljeval v pravdi, po pravilih pravdnega postopka. Če je ugovor vložen zoper sklep o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu, pa se bo postopek nadaljeval in zaključil pred istim sodiščem, ki je izdalo sklep o izvršbi. Pomembno je poznati tudi pravila, ki jih zakon določa za posamezna izvršilna sredstva (npr. rubež premičnin, zaseg dolžnikove plače, denarnih sredstev pri banki, prodaja nepremičnin, deložacija itd.), saj upnik z izbiro pravega sredstva precej vpliva na tek, uspešnost in hitrost izterjave. Prava izbira je pomembna tudi zaradi racionalizacije izvršilnih stroškov, saj je v postopku upnik tisti, ki zalaga stroške za opravo posameznih izvršilnih dejanj.«
Ali lahko izterjavo v tujini vodimo sami?
»Sistem izterjave v tujini je zasnovan tako, da naj bi posamezniku omogočil, da vsaj začetni del postopka vodi sam. Na spletu najdemo informatizirane obrazce v vseh jezikih, ki olajšajo postopek v začetni fazi. Tako kot doma tudi izterjava v tujini zahteva in predvideva ustrezno varstvo dolžnikovih pravic, zato se upnikom največkrat zatakne, ko dolžnik izterjavi nasprotuje. Izkušnje kažejo, da večina posameznikov, ki se lotijo postopka sami, v tej fazi obupa.«
Kdaj se je potrebno obrniti po pomoč?
“Prav je, da osnove izterjave v tujini in doma poznamo sami. Pri izterjavi v tujini je treba poznati predvsem vse vrste postopkov, ki se jih lahko za izterjavo poslužimo, njihov potek in pravna sredstva, ki jih zakonodaja omogoča tako upniku kot dolžniku. To osnovno znanje nam omogoča, da lahko vsaj približno ocenimo možnosti za uspeh, predvsem pa stroške, ki nas bodo kot upnika v postopku predhodno bremenili ter časovne okvire postopka. Če nismo strokovnjak za izvršbo, če se s postopki izterjave pri svojem delu ne srečujemo redno, potem je najbolje, da se na pomoč obrnemo takoj, torej , preden se lotimo izterjave v tujini. Napake, storjene na začetku postopka, nas bodo spremljale cel postopek, pa naj gre za izterjavo doma ali v tujini, lahko pa vplivajo tudi na končno uspešnost izterjave.«
“Tako kot doma tudi izterjava v tujini zahteva in predvideva ustrezno varstvo dolžnikovih pravic, zato se upnikom največkrat zatakne, ko dolžnik izterjavi nasprotuje. Izkušnje kažejo, da večina posameznikov, ki se lotijo postopka sami, v tej fazi obupa.”
Kaj upnikom povzroča največ težav?
»Prva težava je že v izbiri postopka, ki se ga lahko poslužimo. Sledi pravilna izbira pristojnega sodišča. Velikokrat je težava za upnika tudi zahteva za plačilo sodne takse ali pri predlogu za zamrznitev računov v tujini – višina varščine. Menim, da je največja težava upnikov, ki nimajo ustrezne pravne pomoči, nadaljevanje postopka po tem, ko je dolžnik vložil pravno sredstvo. Od tu naprej moramo dobro poznati postopkovna pravila, ki veljajo pred sodiščem države, ki vodi postopek, saj nepoznavanje lahko pripelje do neuspešno končanega postopka zaradi postopkovne napake. Prav tako je v nekaterih državah članicah obvezno zastopanje strank pred sodiščem po odvetniku.«
“Napake, storjene na začetku postopka, nas bodo spremljale cel postopek, pa naj gre za izterjavo doma ali v tujini, lahko pa vplivajo tudi na končno uspešnost izterjave.”
Česa glede izterjav v tujini se upniki premalo zavedajo?
»Informatizacija postopka izterjave v tujini v začetni fazi, torej v dovolitveni fazi, je enostavna, kot je pri nas enostaven postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, zato se začetne faze postopka lahko loti vsak sam. Pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi nam daje podlago za izterjavo, ki pa je uspešna le ob predpostavki, da ima dolžnik premoženje. Če dolžnik premoženja nima, ga je skril ali se je nad njim začel stečajni postopek, se pogosto zgodi, da neuspešna izterjava še poveča upnikovo terjatev. Precej napisanega o poenostavljenih postopkih čezmejne izterjave daje uporabnikom varljiv občutek, da gre za res enostavne postopke, ki bodo tudi uspešni. V praksi se pokaže, da gre za precej pravnih pravil, ki jih upnik z znanjem ali ustrezno pravno pomočjo lahko obvlada in izpelje. Težava je na koncu v večini primerov enaka kot doma – kako do podatkov o dolžnikovemu premoženju, ki so ključni za uspešno realizacijo izvršbe, in kako postopati, če dolžnik premoženje skriva ali zavlačuje postopek izterjave.«
