Zahtevnim poslovnim razmeram se mora prilagajati tudi denarni tok. Podjetja se morajo odzivati hitro in biti prilagodljiva. Razmere, povezane s pandemijo COVID-19, so pomen načrtovanja in spremljanja denarnega toka še podčrtala, so pa zanj pomembni tudi državni protikoronski ukrepi. Zakaj je spremljanje denarnega toka pomembno, kako ga je v negotovih razmerah sploh mogoče obvladovati ter vpliv državnih ukrepov so vprašanja, ki jih je v kratkem pogovoru za Akademijo Finance osvetlila Karin Lušnic, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, ki bo 28. januarja vodila webinar Denarni tok v negotovih razmerah – kako načrtovati, se prilagajati in hitro ukrepati.
Gospa Lušnic, zakaj je pomembno, da podjetja v letu 2021 velik poudarek namenijo načrtovanju in spremljanju denarnega toka?
»Načrtovanje in spremljanje denarnega toka je za podjetja pomembno ne glede na razmere v okolju, česar se srednja in velika podjetja v Sloveniji že zelo dobro zavedajo. Dogajanje, povezano s pandemijo COVID-a, je zahteve po spremljanju denarnega toka morda zgolj bolj izpostavilo tudi na segmentu manjših podjetij. Večina državnih ukrepov, povezanih z zagotavljanjem likvidnosti in s financiranjem, zahteva od podjetij transparenten prikaz realiziranih in planskih denarnih tokov, kar pomeni, da bodo morala takšne zahteve izpolnjevati vsa podjetja (ne glede na velikost).«
Dogajanje, povezano s pandemijo COVID-a, je zahteve po spremljanju denarnega toka morda zgolj bolj izpostavilo tudi na segmentu manjših podjetij.
Katere so glavne postavke denarnega toka in kako jih je v negotovih razmerah sploh mogoče obvladovati?
»Nastop pandemije je v začetku nedvomno najbolj vplival na postavke obratnega kapitala, reakcije podjetij (oziroma njihove zmožnosti reagiranja) pa so se pri tem zelo razlikovale, predvsem zaradi razlik pri omejitvah poslovanja podjetij med dejavnostmi. V določenem delu je na sprostitev pritiska vplivala država z ukrepi, povezanimi z zagotavljanjem likvidnosti, verjamem pa, da bo trenutna situacija v določenih dejavnostih vplivala na to, da bodo podjetja začela drugače obvladovati postavke obratnega kapitala.
Ker smo trenutno še vedno v razmerah, ko veljajo omejitve poslovanja, bodo v letu 2021 verjetno aktualne tudi postavke denarnega toka, ki se nanašajo na financiranje in investiranje.«
Nastop pandemije je v začetku nedvomno najbolj vplival na postavke obratnega kapitala, reakcije podjetij (oziroma njihove zmožnosti reagiranja) pa so se pri tem zelo razlikovale
Kateri državni ukrepi COVID-19 so pomembni za pripravo denarnih tokov in na kaj je pri tem potrebno biti pozoren?
»Priprava plana denarnih tokov ter spremljanje realiziranega denarnega toka se zahteva predvsem pri ukrepih, povezanih s financiranjem in zagotavljanjem likvidnosti (npr. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, posojilne sheme SID banke, ipd.). Zahteve, kako pripraviti denarne tokove se med posameznimi institucijami sicer nekoliko razlikujejo, v osnovi pa je glavni namen teh dokumentov v prvi vrsti dokaz ocene sposobnosti podjetja, da bo s pridobljenimi viri oziroma z odlogom vračila finančnih obveznosti doseglo zastavljene cilje. V drugem koraku pa služi tudi kot merilo za spremljanje dejanske realizacije denarnega toka primerjalno s plani podjetja.«
Priprava plana denarnih tokov ter spremljanje realiziranega denarnega toka se zahteva predvsem pri ukrepih, povezanih s financiranjem in zagotavljanjem likvidnosti