Đenio Zadković: Popolnega zaprtja si ne moremo več privoščiti!

»Popolnega zaprtja si ne moremo več privoščiti,« poudarja župan občine Piran Đenio Zadković, s katerim smo se pogovarjali pred Obalnim forumom, ki gje potekal v hotelu Histrion v Portorožu 14. oktobra. Forum smo naslovili Turizem po COVID-19 in priložnosti digitalizacije.

Ali menite, da je Obala po koroni in zaprtju javnega življenja že zadihala s polnimi pljuči?

Vsi opažamo, da je Slovenija s pogojem PCT lažje zadihala. O pokoronskem obdobju še ne moremo govoriti, saj smo zakorakali v četrti val epidemije. Verjetno se bomo lahko pogovarjali o pokoronskem obdobju, ko bo na voljo ustrezno zdravilo za zdravljenje posledic po okužbi z visusom, ki je ohromil velik del sveta. Vse to se seveda pozna tudi v naših krajih. V zimskem obdobju in začetnem delu pomladi je naša destinacija na področju turizma dobesedno obmirovala. Veliko boljše rezultate smo dosegli poleti in lahko govorimo o presežkih. Zadovoljni opažamo, da se znova prebuja kongresni turizem in polni nastanitvene zmogljivosti prav v teh jesenskih dneh. Še vedno si prizadevamo za to, da smo destinacija za vseh 365 dni v letu.

Kako ste se obalni župani v teh časih povezali in pomagali med seboj?

Koordinacija županov slovenske Istre PIKA je postala nujna realnost. Težko je razumeti, kako so obalne občine do zdaj delovale brez takega usklajevanja na lokalni ravni. Prek koordinacije županov slovenske Istre smo pod eno streho uredili marsikaj in hkrati pridobili pogajalsko moč. Poleg medobčinske uprave Istra, ki je zaživela letos z združitvijo medobčinske redarske in inšpekcijske službe, skupnimi proslavami, prizadevanji za alternativni vodni vir, enotno urejeno cestno infrastrukturo, sodelovanjem na področju kulture in umetnosti in še bi lahko naštevali, smo dosegli največ. Stopili smo skupaj. Dialog omogoča, da smo si blizu, ko potrebujemo pomoč. V turizmu so se turistična združenja povezala že v preteklosti, danes se predstavljajo pod skupno blagovno znamko Love Istria. Povezovanje in nove skupne zgodbe se prepletajo na različnih področjih od gastronomije prek doživetij do promocije podeželja in pomorskega turizma. Lahko rečem, da odlično sodelujemo.

Še bolj ste se povezali s turistično industrijo. Kako ji občine sploh lahko pomagate?

Občina Piran je letos za blaženje koronskih razmer vsem podjetjem in posameznikom namenila 400 tisoč evrov proračunskih sredstev. Za povezanost občine in turistične industrije skrbi Turistično združenje Portorož, ki s promocijskimi dejavnostmi odpira vrata novim trgom in vabi nove turiste k nam. Tu gre za preplet aktivnosti med občinskimi službami in turističnimi akterji, pri čemer občina skrbi za ustvarjanje ugodnih razmer in možnosti za delovanje turistične industrije.

Turistična združenja se predstavljajo pod skupno blagovno znamko Love Istria. Povezovanje in nove skupne zgodbe se prepletajo na različnih področjih od gastronomije prek doživetij do promocije podeželja in pomorskega turizma. Lahko rečem, da odlično sodelujemo.

Verjetno se uspeha turizma ne da meriti samo s številom obiskovalcev, temveč po končnem izkupičku v prihodkih … Kateri je po vašem mnenju najpomembnejši kazalnik, da gre turizem v pravo smer?

Prav gotovo je odločilen kazalnik zadovoljni turist, ki se bo vrnil in znova dopustoval v naši občini. Po tej strani nas čaka še veliko izzivov in vstop v novo realnost, ki jo bo ustvarjalo pokoronsko obdobje. Na naši destinaciji se je sestava gostov v zadnjih dveh letih temeljito spremenila, čeprav letošnja sezona kaže, da se znova povečuje delež tujih turistov v primerjavi z domačimi. Odzivnost v smislu prilagajanja turistične ponudbe in njenih produktov bo zato odločilna.

Kaj morajo obalne občine še narediti in kaj ima v načrtu piranska občina za še boljše možnosti za delo gostinsko-turistične panoge v 2021 in 2022?

Gostinstvo je doživelo nekaj, kar so tudi drugi morali sprejeti in se temu prilagoditi. Epidemija je prinesla množične prekvalifikacije posameznikov in iskanje novih priložnosti za delo, žal v škodo gostinske panoge, ki je bila zato letos kadrovsko precej podhranjena. Uvoz sezonske delovne sile je sicer stalnica v tem delu. Pojav prekvalifikacij pa je zaznal ves svet, ker je epidemija razsajala po vsem svetu. Je pa jasno, da imajo delodajalci v gostinsko-turistični psnogi glavno vlogo pri spodbujanju mladih za študij gostinstva in turizma, pri spodbujanju zaposlitev za daljše časovno obdobje in kadrovski organiziranosti v smislu dvigovanja ravni storitev. Seveda jim lahko občina pri tem pomaga po različnih poteh, a njihove primarne vloge ne more prevzeti.

Kako gre Obali v smeri tajnostnega turizma in turizma »zero waste«?

Odpadki in upravljanje teh so za vsako turistično destinacijo zelo velik izziv. Zmanjšanje količine odpadkov je možno le z usklajenim pristopom na različnih ravneh med vsemi deležniki na posamezni lokaciji. Seveda je popolnoma tehnično in logistično vprašanje, kako pravilno in do okolja prijazno upravljati preostale odpadke, ki nam jih ne uspe omejiti na raven na »zero waste«. Občina Piran je 27. septembra letos podpisala zeleno zavezo v turizmu, s katero stopa po poti trajnostnega turizma v bolj zeleno prihodnost.

V uradu za gospodarstvo in turizem občine Piran bodo v sodelovanju s turističnim združenjem pridobivali informacije turističnih gospodarstvenikov, obiskovalcev in vseh, ki se bodo na ankete odzvali, o trenutnih razmerah, kako zelena je piranska občina. Treba bo oceniti številne parametre, od onesnaževanja s hrupom in svetlobo do onesnaževanje zraka in vode. Morali bomo oceniti vplive turizma na kulturno dediščino. Sledila bosta evalvacija Slovenske turistične organizacije in akcijski načrt ukrepov. Zelo podpiram sistematičen pristop k tej problematiki in vsem deležnikom, ki izkazujejo naklonjenost zelenemu cilju, sem nadvse hvaležen. Zelene in trajnostne destinacije so čedalje bolje obiskane, kot je ob podpisu zelene zaveze dejal gospod Boris Šušmak.