Dileme na področju finančnih instrumentov in vpliv covida-19

V spodnjem prispevku se osredotočam na razjasnitev nekaterih osnovnih dilem, ki uporabnikom v praksi večkrat povzročajo nemalo težav, ter raziskujem vpliv epidemije COVID-19 na področje finančnih instrumentov.

Kaj nam je prinesel mednarodni računovodski standard MSRP 9 – Finančni instrumenti?

MSRP 9 – Finančni instrumenti je standard, ki je začel veljati 1. januarja 2018 in je v preteklih letih dvignil veliko prahu, saj je njegova implementacija za finančne in nefinančne institucije predstavljala resen izziv. MSRP 9 je postavil natančna pravila in usmeritve na področju finančnih instrumentov in je kljub svoji kompleksnosti v dobršni meri, dolgoročno gledano, poenostavil področje merjenja finančnih instrumentov. MSRP 9 – Finančni instrumenti je pomembno  spremenil predvsem naslednje vidike:

• vzpostavil je bolj transparenten in enotnejši način merjenja in vodenja finančnih instrumentov;
• dodal je tveganje volatilnosti v izkaz poslovnega izida, predvsem iz naslova finančnih sredstev in obveznosti, ki se merijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid;dodal je nov pristop k merjenju slabitev za posojila in terjatve ter podal bolj natančna navodila za izvajanje teh merjenj;
• odstranil je zahtevo po redni presoji potrebnih slabitev kapitalskih instrumentov, saj so te že v osnovi merjene po pošteni vrednosti.

Vpliv COVID-19 na MSRP 9

COVID-19 je imel neposreden vpliv na poslovanje, kar se je v praksi izrazilo v slabših rezultatih, poleg tega je prinesel tudi prilagoditve v parametrih, ki so vzeti za osnovo za merjenje finančnih instrumentov. Vpliv je bil znatnejši v finančnih institucijah (na primer v bankah, ki med drugimi sodelujejo tudi z najbolj prizadetimi sektorji, kot sta na primer gostinstvo in turizem,  zavarovalnicah  in skladih, ki imajo lahko naložbe tudi v prizadetih sektorjih), je pa opazen v celotnem gospodarstvu. V praksi so vplivi epidemije vidni v postavkah v računovodskih izkazih in v bistveno večjem obsegu razkritij. Dodatno je imel COVID-19 vpliv tudi na obseg revizorjevega dela, kar je razvidno iz poročil, kjer je COVID-19 pogosto naveden kot eden od pomembnejših faktorjev, ki so vplivali na poslovanje v tekočem letu. 

Kako naj se podjetje odloči in ustrezno razvrsti finančno sredstvo?

Osnovni korak pri pripoznanju finančnega sredstva je odločitev, kako bo le-to razvrščeno. Prvi korak in osnova za vse nadaljnje aktivnosti je razumevanje posamezne pogodbe oziroma razumevanje pogodbenega razmerja, ki ni nujno v pisni obliki. Pogodba predstavlja dogovor med družbo in eno ali več nasprotnimi strankami z namenom nakupa ali prodaje nefinančnega sredstva, ki se lahko neto poravna z denarnimi sredstvi, z drugim finančnim instrumentom ali pa z menjavo finančnih instrumentov.

Kaj sploh je finančni instrument?

V osnovi so vsi finančni instrumenti pogodbe – ­z nekaj izjemami. Na primer enar ne predstavlja pogodbe, je pa finančno sredstvo, saj  predstavlja osnovo za izmenjavo in merjenje vseh ostalih finančnih instrumentov. Enostavneje povedano je  namen vseh finančnih sredstev,  da se na koncu njihova vrednost udenari oziroma v zamenjavo zanje prejmemo ali izdamo denar (ali denarni ustreznik).

Kaj je pravzaprav razlika med finančnimi instrumenti ter sredstvi in obveznostmi, ki so po naravi nefinančne?

Nefinančna sredstva in obveznosti imajo bolj neposredno razmerje z bodočimi denarnimi tokovi, pogodbeno razmerje je na njih osnovano. Obvladovanje nefinančnih sredstev in obveznosti omogoča generiranje bodočih denarnih tokov in služi kot osnova za nastanek finančnih sredstev in obveznosti. Najlažje to pojasnimo s primerom:  če  ima družba v lasti osnovno sredstvo, ki je v osnovi nefinančne narave,   le-to lahko služi kot osnova za prodajo, iz naslova katere nastane terjatev do kupca, ki je del obravnave finančnih instrumentov oziroma je po naravi finančno sredstvo.

Katere parametre naj upošteva družba pri modelih za oblikovanje slabitev?

Kot že omenjeno, osnova je pogodbeno razmerje, na podlagi katerega mora družba presoditi, kaj je poslovni namen obravnavanega finančnega instrumenta. Je namen, da bodoči denarni tokovi predstavljajo samo poplačilo glavnice in obresti (t.i. »SPPI test«)? Je poslovni namen držanje sredstev za namen zbiranja denarnih tokov iz naslova tega sredstva in/ ali njegova prodaja? Ali pa morda nič od tega? Odločitev o klasifikaciji sledi poslovnemu modelu oziroma strategiji, ki jo uporablja podjetje za posamezne skupine sredstev.

Standard MSRP 9 je bistveno spremenil predstavitev finančnih instrumentov v računovodskih izkazih, saj zagovarja vidik in merjenje po pošteni vrednosti, pred njegovo uveljavitvijo pa je bila v večji meri zahtevana le presoja morebitnih indikatorjev oslabitev. V praksi to pomeni, da je v preteklosti vrednost določenih finančnih instrumentov lahko šla le navzdol, po novem pa je sprememba v pošteni vrednosti lahko prikazana tako v pozitivno kot tudi  negativno smer.  

Če povzamem, standard MSRP 9 je korak v smeri bolj transparentnih, primerljivih in lažje berljivih računovodskih izkazov.  Z bolj natančno metodologijo, ki je osnovana na poslovnih vidikih transakcij, standard na dolgi rok  družbam olajša celostno spremljanje, vodenje in razumevanje poslovnih transakcij ter tako predstavlja korak v smeri zbliževanja poslovnega in računovodskega vidika poslovnih transakcij. Njegova implementacija je morda res zahtevna, a izkušnje iz prakse potrjujejo, da se splača.