Menu
Menu
Na Brdu pri Kranju so predstavniki izvoznih podjetij in tistih, ki z njimi sodelujejo, iskali odgovore na vprašanje, kam in kako naj se obrne slovenski izvoz v novi realnosti
Glavni poudarki konference, ki smo jo kljub COVID-19 tudi letos uspešno izpeljali, so bili, da so razmere negotove, vendar so inovacije in naložbe ključne za slovenski in svetovni izvoz. Ukrepi, ki so bili sprejeti v Sloveniji, so delovali dobro in upad ni tako globok kot drugje, kar Slovenijo postavlja v dober položaj. Dolgoročno je treba razmišljati o trajnostnem razvoju. To je tek na dolge proge. Vprašanje pa je, kako naprej. Kam bomo izvažali jutri, s katerimi tehnologijami, kako nam lahko pri tem pomagajo drugi, pa tudi, kako se lahko preusmerimo v drugo dejavnost.
Nimamo letalonosilk za zunanjo politiko, imamo pa gospodarstvo
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek optimistično verjame, da bo slovensko gospodarstvo po koronakrizi hitreje okrevalo kot povprečje EU. »Slovenski izvozniki ste že v preteklosti dokazali svojo odpornost in prilagodljivost in verjamem, da jo boste tudi zdaj,« je povedal minister, ki v to verjame tudi zaradi naše navezanosti na trg Nemčije. »V trgovinski menjavi z Nemčijo imamo milijardo evrov presežka in smo s tem ena redkih držav, ki ima pri trgovanju z Nemčijo presežek,« je povedal Počivalšek. Poudaril je, da je treba naš izvoz razpršiti in da bomo morali kmalu EU šteti za naš domači trg. Ob tem je dodal, da so se na nedavnem srečanju z našimi ambasadorji dogovorili, da bodo njihovo delo spremljali po tem, koliko skrbijo za spodbujanje slovenskih izvoznikov.
Slovenija ni več v skupini močnih inovatork
Za slovenskim izvozom je dolgo obdobje, polno uspehov. V zadnjih dveh letih se je Slovenija uvrstila med prvih pet najbolj izvozno naravnanih gospodarstev v Evropski uniji. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je ob tem opozoril, da Slovenija v zadnjih letih vse bolj zaostaja za povprečjem EU na področju inovativnosti. Položaj Slovenije se je v primerjavi z EU od leta 2012 do 2019 najbolj poslabšal. Značilnost Slovenije je precej veliko število inovacij, a zelo skromen delež prehoda teh inovacij v komercializacijo.
Podobno velja za področje investicij, ki so ostale pod 12 odstotkov BDP in daleč pod ravnmi izpred prejšnje globalne krize ter z velikim zaostankom za povprečjem EU. Svilan poudarja, da obstaja vzorčno-posledična povezava med investicijami in izvozom končnih izdelkov – delež teh v izvozu v zadnjih letih upada, raste namreč obseg izvoza vmesnih proizvodov predelovalne industrije.
V nadaljevanju je raziskovalec iz laboratorija za robotiko na Inštitutu Jožefa Stefana Igor Kovač predstavil svoj pogled na tehnologijo prihodnosti. Po njegovem mnenju mora slovenski izvoz vlagati v inovativnost, racionalno proizvodnjo, hitro prilagajanje trgu in se vključevati v globalne verige. Predstavil je tudi dosežke programa GOSTOP, o katerem smo že pisali. »Gospodarstvu lahko takoj ponudimo: naprave za kontrolo kakovosti, pametne podatkovne platforme in podatkovne vmesnike,« je poudaril in povabil vse udeležence k obisku, saj je prepričan, da njihovega znanja na področjih nanotehnologije, fotonike ter informacijske tehnologije industrija ne izkorišča dovolj.
Dewesoft je zmagovalec slovenskega izvoza
Razglasili smo tudi glavnega zmagovalca slovenskega izvoza, to je trboveljsko podjetje Dewesoft, ki raste pod taktirko Andreja Orožna in Jureta Kneza. Podjetje je strokovno komisijo navdušilo z impresivno rastjo in ambicioznimi načrti za prihodnost. Za nagrado so se poleg zmagovalca potegovali še: Cleangrad, proizvajalec čistih prostorov in opreme zanje, Hyla, proizvajalec sesalnika z vodnim filtrom za čiščenje zraka in prostorov, Mebor, proizvajalec strojev za primarni razrez lesa, in TKK, proizvajalec kemijskih izdelkov za gradbeništvo, ki so prav tako prejeli priznanja.
Več o dogajanju na letošnji izvozni konferenci si preberite tukaj >
Še nekaj koristnega branja: