1. Ali ste upravičeni do pomoči po Covid zakonodaji?
2. Kako pravilno evidentirati državne pomoči v računovodskih izkazih?
3. Kako prejete državne pomoči po interventni zakonodaji vplivajo na davčni obračun 2020?
4. Kakšen vpliv bodo prejete državne pomoči imele na poslovno bilanco leta 2020?
5. Kakšne so posledice vračanja pomoči?

Na FURS je novi podaljšani rok za oddajo davčne bilance (obračun DDPO)  30. april 2021, pri tem pa je podlaga poslovna bilanca, ki jo oddajamo na AJPES. Letos je novost ta, da precej podjetij mora pri pripravi poslovne in davčne bilance upoštevati tudi »covid« zakonodajo oziroma protikoronske pakete. Prejete državne pomoči bo treba vračati, če ne boste izpolnili kriterija zadostnega upada prihodkov oziroma če boste kršili prepoved izplačil, pa tudi v drugih primerih, določenih z interventno zakonodajo (primer je neizplačevanje nadomestil plače, odpuščanje delavcev iz poslovnega razloga, likvidacije družbe, odrejanja nadurnega dela itd.). Državno pomoč bo treba vračati tudi takrat, če kot podjetje presežete državno pomoč po Začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.

Leto 2020 je bila prava neznanka, prineslo je mnogo vprašanj, dilem, predvsem pa hitro reagiranje na interventno zakonodajo. Računovodski servisi so v prvem valu hiteli s prebiranjem zakonodaje in obveščanjem podjetij in podjetnikov v zvezi s pomočjo, ki jo je namenila država. Nato so sledili še PKP 3, 4, 5… in še kar ni bilo videti konca. Sedaj smo že pri 7 in 8 proti kriznem paketu pomoči, na vidiku pa je že deveti. Skratka v manj kot letu dni je bilo oz. bo izdanih 8 ali 9 novih proti kriznih zakonov, ki se nanašajo predvsem na oproščene prispevke, odloge davčnih obveznosti, povračila nadomestila plač, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, krizne dodatke, povračilo fiksnih stroškov.

Računovodje in ostali, ki pripravljajo računovodske izkaze, so morali poleg vsega omenjenega biti pazljivi tudi na ustrezno pripoznavanje prejetih državnih pomoči, na sprotno evidentiranje računovodskih postavk, saj nas je konec leta presenetil paket s fiksnimi stroški, ki je zahteval dokaj natančen vpogled v finančno poslovanje podjetij ter nemalo preglavic povzročil pri izračunavanju le teh.

Bliža se priprava zaključnih računov in davčnih obračunov, zato je pomembno, da so prejete državne pomoči pravilno razvrščene v računovodskih izkazih. Najbolj smiselno je, da so se te pomoči vodile na posebnem kontu, zato, da jih potem znamo pravilno zavesti tudi v davčni obračun in da lahko iz tega izhajamo tudi pri izračunu fiksnih stroškov.

Pri samem davčnem obračunu pa ne smemo pozabiti na evidentiranje davčno nepriznanih odhodkov in pa na davčne olajšave, s katerimi lahko optimiziramo davčno osnovo. Prav tako pa je še vedno dovolj časa, da podjetje lahko reagira, v kolikor bi ugotovili, da do državne pomoči ali povračila fiksnih stroškov niso upravičeni in to tudi ustrezno pripoznajo v računovodskih izkazih.

KAJ JE GLAVNI PROBLEM, KI GA REŠUJETE:

Največ vprašanj, ki se v praksi pojavljajo v povezavi s prejeto državno pomočjo na podlagi interventen zakonodaje je, ali so državne pomoči pravilno pripoznane v računovodskih razvidih ter ali so zajete prav vse državne podpore. Kakšen vpliv in posledice ima to za davčni obračun ter kaj storiti v primerih, ko ugotovite, da, do prejete pomoči niste upravičeni. Vse to so pogosta vprašanja, ki nas spravljajo v dilemo.

S pregledom interventne zakonodaje, pravil računovodenja, ter primerih iz prakse lahko vse te dileme razjasnimo.   

IZOBRAŽEVANJE JE NAMENJENO:

• vodjem računovodskih servisov in vodjem računovodskih služb,
• knjigovodjem in računovodjem,
• predstavnikom finančnih služb,
• direktorjem podjetij,
• samostojnim podjetnikom,
• vsem, ki sodelujejo pri sestavi in izdelavi zaključnih računov,
• vsem ostalim, ki jih tema zanima.

Da bo izobraževanje prilagojeno vašim željam in pričakovanim odgovorom, lahko pošljete vprašanja dr. Tatjani Horvat na elektronski naslov tatjana.horvat@finance.si. Odgovore boste dobili na webinarju.