Mestna občina Ptuj je že pred časom s sklepom mestnega sveta vstopila v tekmo za pridobitev soglasja za postavitev objekta za termično obdelavo odpadkov. Koncept ptujske naprave pa je na dogodku Financ predstavil direktor razvojne agencij ZRS Bistra s Ptuja Štefan Čelan.

Na Ptuju so predvideli termično obdelavo odpadkov za vso vzhodno Slovenijo, razen za Celje in okolico, kjer že imajo takšno napravo. S takšno napravo bi poskrbeli za odpadke približno enega milijona prebivalcev.

Moč naprave bi bila okoli 70 megavatov, glavni porabniki bi na leto bi potrebovali okoli 470 gigavatnih ur energije. Naložba bi bila vredna 170 milijonov evrov. Na leto bi ustvarili 42,3 milijona evrov prihodkov in bi presegli odhodke za 18,6 milijona evrov na leto.

Za napravo za termično obdelavo odpadkov je pomembno učinkovito izkoriščanje toplotne in električne energije, ki ju naprava proizvaja. Na Ptuju računajo na štiri porabnike energije:

• del odjema bi namenili turizmu. Če bi pokrili zunanje bazenske zmogljivosti ptujskih term, bi pridobili investitorje v nove hotele in nove porabnike energije, je prepričan Čelan,
• del toplote bi porabili za ogrevanje steklenjakov, ki bi jih lahko postavili ob Dravi,
• energijo bi lahko porabili tudi v industrijsko-trgovskem kompleksu in, nenazadnje,
• tudi stanovanjsko-poslovna soseska bi bila velik porabnik energije.

Strah pred onesnaženjem iz sodobnih naprav za termično obdelavo odpadkov ni tako velik, kot bi nekateri želeli, je zagotovil Čelan. Menil je tudi, da ne bi bila optimalna rešitev, če bi sosežigali odpadke brez ustrezne tehnološke rešitve v cementarni ali termoelektrarni, projektirani za drugačen tip izgorevanja.

Na Ptuju so že izdelali občinski prostorski načrt, v katerem so predvideli prostor za termično obdelavo odpadkov. Nasprotovanja napravi za termično obdelavo odpadkov ob tem ni bilo. V neposredni bližini predvidene lokacije je obrat Perutnine Ptuj, ni pa stanovanjskih objektov.

Ptujska zamisel potrebuje politično soglasje, je nadaljeval Čelan. V prejšnjem vladnem mandatu so pokazali interes za postavitev takšne naprave v petih občinah. Strokovna komisija ministrstva za okolje je predlagala kot optimalni lokaciji Ljubljano in Maribor. Na nedavnem strokovnem posvetovanju o odpadkih pa so nekateri predlagatelji, med njimi družba Saubermacher, predstavili zamisel o kombinaciji šestih naprav za sežig odpadkov. Po Čelanovem mnenju predlog v času aktualne vlade ne bo odvržen v koš.

Je v Sloveniji dovolj odpadkov? V TEŠ bodo lahko sosežgali največ 160 tisoč ton lahke frakcije odpadkov na leto, v slovenskih gospodinjstvih pa na leto ustvarimo več kot 350 tisoč ton, primernih za termično obdelavo, poleg tega pa pridejo odpadki tudi iz industrije, je odgovoril Čelan.

Na ministrstvu za okolje so pred nekaj dnevi pripravili osnutek uredbe o napravah za sežig odpadkov. Je primeren? Ni, je bil odgovor. Osnutek uredbe predvideva, da bo treba investitorja v napravo za termično obdelavo iskati prek razpisa, Čelan pa pravi: »V Sloveniji ni takšnega investitorja. Tehnološke rešitve in tehnologijo bo treba iskati v tujini. Med vodilnimi so Nemci, Francozi in Italijani, je končal Čelan.