‘Draga elektrika je štartni strel za pospešeno gradnjo fotovoltaik’

Naložbe v sončne elektrarne so ob aktualnih cenah elektrike iz dneva v dan bolj upravičene, so povedali sogovorniki pri okrogli mizi na konferenci Dnevi energetikov.

»Visoke cene električne energije so štartno znamenje za pospešeno gradnjo proizvodnih naprav na obnovljive vire energije,« je povedal Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) na konferenci Dnevi energetikov in uporabil naslov konference Kdaj, če ne zdaj? »Bijejo nam zadnje sekunde pred dvanajsto uro,« je še slikovito dodal.

V DEM so pred desetimi dnevi dobili energetsko dovoljenje za 30-megavatno sončno elektrarno na kanalih elektrarn Zlatoličje in Formin. Priključili jo bodo na 110-kilovoltno omrežje, je še povedal Tumpej.

Andrej Tumpej, DEM (foto: Jernej Lasič)

Investitor v največjo fotovoltaiko pripravlja nove naložbe

Ta trenutek največjo sončno elektrarno v Sloveniji pa gradi družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, HESS. Nazivna moč elektrarne bo šest megavatov. Kako pospešiti gradnjo takšnih elektrarn? Največ časa se izgubi pri postopkih umeščanja v prostor, je povedal Marko Kenig, vodja službe za razvoj in investicije v HESS.

V družbi pospešujejo pripravo za gradnjo sončnih elektrarn tudi na drugih lokacijah. »Imamo srečo, da imamo še dve taki lokaciji. S postopki umeščanja v prostor smo že začeli,« je povedal Kenig in dodal, da bi bilo treba malce spremeniti prostorske akte, sicer bomo v Sloveniji težko izpolnili naše zaveze o postavitvi obnovljivih virov do leta 2030.«

Marko Kenig, HESS (Foto: Jernej Lasič)

JEK2 s proizvodnjo vodika in toplote

GEN-I so doslej inštalirali sedem tisoč sončnih elektrarn, kar pomeni blizu 40 megavatov dodatnih zmogljivosti, je povedal Martin Novšak, generalni direktor GEN energije. Načrtujejo tudi postavitev sončnih elektrarn ob hidroelektrarnah in v Brestanici. V Makedoniji so postavili 15-megavatno sončno elektrarno. Fotovoltaike postavljajo na šole in občinske stavbe.

Izvajajo tudi pilotne projekte pri pretvorbi energije v plin in se dogovarjajo o dolgoročnih pogodbah za nakup elektrike, power purchase agreement (PPA), je naštel Novšak.

Spomnil je tudi, da so pred kratkim pridobili energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne: »To bo dodalo obnovljivim virom trdnost in omogočilo dolgoročno zanesljivo oskrbo z električno energijo in razmeroma preprost prehod v nizkoogljično družbo.«

Računajo tudi, da bodo imeli pri novi jedrski elektrarni proizvodnjo vodika in tudi toplote za ogrevanje večjih mest.

Martin Novšak, GEN energija (Foto: Jernej Lasič)

Večje zanimanje za dolgoročne nakupe elektrike

Kakšne spremembe opažajo v Interenergu pri ravnanju podjetij v času visokih cen energentov in kuponov? »V zadnjem obdobju opažamo tri največje spremembe pri pristopu podjetij,« je odgovoril direktor energetskih storitev v Interenergu Mohor Vrhovnik in spremembe naštel.

»V podjetjih vedno bolj želijo sklepati dolgoročne pogodbe o nabavi električne energije, PPA. To je v zadnjem obdobju zelo aktualno. Drugo je povpraševanje po storitvah energetske učinkovitosti, ki jih nudimo po modelu energetskega pogodbeništva. Višje cene spodbujajo hitrejše zaključevanje poslov. Spodbujajo pa tudi zanimanje za sončne elektrarne,« je povedal Vrhovnik.

Mohor Vrhovnik, Interenergo (Foto: Jernej Lasič)

V gospodinjstvih zmanjšujejo rabo elektrike

Kako pa naj ravnajo v času velike negotovosti na energetskih trgi gospodinjski odjemalci? »V Merkurju ugotavljamo, da vlagajo slovenski porabniki veliko truda v zmanjšanje porabe elektrike,« je odgovoril generalni direktor Merkurja Blaž Pesjak. Najbolj priljubljeni projekti so zamenjava fasade in oken, ki individualnim stanovanjskim enotam prinesejo največje učinke pri porabi energije.

V Merkurju ponujajo gospodinjstvom tudi energetske rešitve. V enem letu s želijo s svetovanjem omogočiti porabnikom energije, da najdejo najboljšo rešitev, ki je lahko sončna elektrarna, toplotna črpalka, baterijski hranilnik.​

Strokovnjak za emisijske kupone je vložil v fotovolttaiko

Kako naj ravnamo v takšnih razmerah, smo v ločenem pogovoru vprašali tudi Boštjana Bandlja, direktorja podjetja Belektron, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi. »Jaz sem pred dvema tednoma inštaliral na svojo streho sončno elektrarno,« je odgovoril Bandelj. Dodajmo, da je namestil tudi hranilnik električne energije, Teslin powerwall.

Boštjan Bandelj, Belektron (Foto: Jernej Lasič)

Dvig cene elektrike podpira odločitev za sončno elektrarno

V Merkurju gradijo tudi svoje sončne elektrarne na strehah poslovnih stavb. Povečanje cene električne energije gre v prid odločitvam za takšne naložbe, je pojasnil Pesjak: »Projekti so iz dneva v dan ekonomsko bolj upravičeni. Test kažejo, da lahko na dnevni ravni dosežemo visoko stopnjo samooskrbe. Stopnja samooskrbe v našem trgovskem centru Primskovo je bila več kot 70-odstotna. Ostajajo pa težave pozimi.«

Strehe slovenskih trgovskih centrov so odličen, dobro osončen prostor, na katerem bi bilo mogoče proizvesti zelo veliko količino električne energije, je še dodal Pesjak.

Blaž Pesjak, Merkur (Foto: Jernej Lasič)

Cene elektrike se bližajo realnim vrednostim

Kako pa na tako divjem trgu energentov, kot je letošnji, razmišljajo o zelo dolgoročnih naložbah, smo vprašali Martina Novšaka. »V preteklosti sem doživel prodajno ceno na letni osnovi 12 evrov za megavatno uro, zdaj pa je več kot sto. To kaže, kako zahtevno je v energetskih družbah upravljati dolgoročne investicije.«

Zagotovil pa je: »Izbrali smo prave tehnologijo, ki bodo dolgoročno omogočile vsaj realizacijo proizvodne cene, hkrati pa bodo okoljski vplivi najnižji, oskrba z električno energijo pa zanesljiva.«

V GEN energiji računajo, da aktualni tržni nihaji »kratkega dosega«: »Današnje cene na trgih elektrike niso izjemne, v letih 2008 in 2009 so bile že bistveno višje, če računamo realno vrednost. Zdajšnje cene se bolj bližajo realnim cenam kot visokim cenam,« je še povedal Novšak.

V obdobju preoblikovanja so trgi vedno nestabilni

Člana uprave Salonita Anhovo Tomaža Vuka pa letošnji veliki skoki cen na trgu energentov in ogljičnh kuponov niso presenetili: »Pričakovali smo, da bo prej ali slej prišlo do dinamičnih sprememb. V politiki in celotni družbi vidimo veliko željo, da pride do transformacije. Transformacijo pa vedno spremljajo nestabilne razmere. Zato je zdajšnje dogajanje logično in tudi v prihodnje se bo še dogajalo.«

»Na nestabilne razmere se je treba pripraviti,« je nadaljeval Vuk. Kako? »Tako, da nepredvidljivo stanje naredimo bolj predvidljivo, na primer z lastnimi vložki v proizvodnjo električne energije, v večjo diverzifikacijo drugih energentov, kar nam omogoča prilagajanje, veliki porabniki energije pa tudi z vlaganjem v energetsko učinkovitost.«

»Zelo pomembno pa je, da ljudi pripravimo na soočanje z večjo negotovostjo in ne bomo vsakič doživljali preveč stresa,« je še povedal Vuk.

Tomaž Vuk, Salonit Anhovo (Foto: Jernej Lasič)
Deli:

Povezana vsebina

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic