Dejan Ljuština pravi, da digitalna preobrazba kot trend ni več pomembna, saj je postala nujnost. A opozarja na naslednjo veliko disrupcijo: disperzijo – ki je pandemija sicer ni začela, jo je pa pospešila. S strateškim svetovalcem, ki je upošteval svoj lastni nasvet, da je izhod iz krize najboljši čas za začetek nečesa novega, in tako pred kratkim ustanovil podjetje Vision Partners, smo se pogovarjali pred Slovensko marketinško konferenco, na kateri bo govoril o posledicah disruptivnega poslovnega okolja za marketing.
Kako vznemirljiv je za strateškega svetovalca današnji čas?
»Za strateške svetovalce še ni bilo boljših in bolj zanimivih časov. Hitrost sprememb še nikoli ni bila večja, kompleksnost informacij pa narašča. Za tiste svetovalce, ki vedo, kaj je za usmeritev njihovih strank v pravo smer pomembno in kaj ne, je to najboljše obdobje. Po drugi strani pa tudi nuja po učenju in inoviranju za same svetovalce še nikoli ni bila večja, kot je zdaj.«
Katera podjetja so trenutni zmagovalci nove disrupcije, torej disperzije oziroma razpršitve, in zakaj?
»Res jih je veliko. Od velikih in znanih, kot so Amazon, Netflix in Disney, ki v naše dnevne sobe prinašajo zabavo, da nam ni treba iti v kino, pa Wolt in Doordash, ki hrano iz odličnih restavracij dostavljata neposredno na dom, zaradi česar nam ni treba voziti v mesto, iskati parkirno mesto, naročati in čakati v restavraciji, do vzhajajočih zvezd, kakršna je Peleton, ki doma zagotavlja precej boljšo telovadno izkušnjo od tiste v fizičnih telovadnicah, ali podjetij, kakršno je Revolut, ki bančništvo in transakcijo delajo tako enostavna in debirokratizirana, da se večina njihovih uporabnikov bodisi ‘znebi’ svojih bank bodisi bi se jih, če bi to bilo mogoče.«
Kaj morajo storiti podjetja ali celi sektorji, ki so zamudili priložnost, da bi se jim pridružili? In kaj morajo storiti trenutni zmagovalci, da ostanejo v vodstvu?
»Bili so počasni sektorji, eden od teh je energija, ki je komoditizirana in ima zelo nizko stopnjo interakcije z odjemalci, vendar je opaziti razvoj na področju obnovljivih virov energije in skladiščenja energije. Tesla ima razširjeno bazo uporabe baterij powerwall, zaprosili pa so tudi za dovoljenje za oskrbo z energijo v ZDA. Potem so tu maloprodajne fizične trgovine; so tudi podjetja, ki živijo v zanikanju in stavijo na kvadratne metre in nakupovalne otoke ter zanemarjajo vlogo izkušnje.
Kar pa se tiče zmagovalcev, ti potrebujejo marsikaj. Najprej si morajo zagotoviti največje kadrovske talente. Potem si morajo ustvariti odnos s strankami, ki temelji na naročninskem razmerju. Njihovi izdelki morajo biti podobni Benjaminu Buttonu, torej z naraščanjem uporabe povečevati svojo vrednost za kupce. Morajo pa zasledovati tudi vertikalno integracijo.«
Napovedujete tudi, da bo po pandemiji zavladala še nevidena lakota po novih stvareh – zato je zdaj najboljši čas, da začnemo nekaj novega. Slišati je zelo preprosto, pa je res? Kaj je treba upoštevati za uspeh? Kakšno potrošniško vedenje in torej produkti so oziroma bodo pomembni za dobo disperzije?
»Na trgu je veliko potrošniške lakote, kapitala in talentov. Izhod iz krize (upajmo, da smo v zvezi s koronavirusom že tam) je dokazano najboljši čas za začetek novih stvari. Vsekakor ni enostavno; potrebuješ zamisel, podporno ekipo in stranko, ki jo bo zamisel prepričala. Kar zadeva področja, jih vidim kar nekaj: umetna inteligenca je skoraj povsod/v vseh panogah, nato NFT (ang. non-fungible tokens, nezamenljivi žetoni, op. ur.), ki so komaj začeli svoj pohod, na področju medijev vidim podkaste, na področju hitro gibljivega blaga pa pakete izdelkov in storitev enega ali več ponudnikov, ki so organizirani okoli določene naloge, ki jo opravljajo za stranko.«
Ali se bo zaradi razpršitve, ki odpravlja posrednike, preoblikovalo tudi samo trženje, kot se je z digitalizacijo?
»Da, saj gredo blagovne znamke neposredno do porabnika. Ker smo bili doma, nismo bili izpostavljeni zunanjim oglasom, dogodkom v živo, promocijam v prodaji na drobno in številnim drugim tradicionalnim tržnim dejavnostim. Vendar pa so blagovne znamke v neposrednem stiku s porabnikom zacvetele. S prenehanjem ‘koronskih’ ukrepov se to ne vrača v ‘stare’ ali predkoronske čase.«
Kaj sledi razpršitvi?
»Upam, da nekaj, kar bo ljudi znova združilo. Učinkovitost in tempo današnjega življenja, ki ga spodbuja disperzija, nas kot člane družbe izolirata. Družbena omrežja zagotavljajo lažen občutek človeških odnosov. Kot civilizacija tvegamo, da bo vse hitrejši tehnološki napredek – pa naj gre za umetno inteligenco, robotiko, trgovine brez blagajn, taksije brez voznikov … – ljudi še bolj izoliral. Upam, da bo neka vrsta družbenega odziva pripeljala stvari tja, kjer bi morale biti. Vendar je to bolj moje upanje in manj z dejstvi podprta napoved, na žalost.«
