Žal se družbe še vedno pogosto ne zavedajo, kaj vse zajemajo pravila konkurenčnega prava, in se zaradi tega izpostavljajo nepotrebnim tveganjem. A nepoznavanje pravil ne predstavlja nikakršnega odpustka, kazen pa lahko pomembno vpliva na delovanje podjetja. Ravnanja podjetij, ki lahko pomembno ogrozijo obstoj učinkovite konkurence, odkriva in sankcionira Javna agencija za varstvo konkurence (AVK), za katero se zdi, da ima tudi v časih novega koronavirusa veliko dela. Nemalo kazni AVK v zadnjem času je bilo izrečenih predvsem zaradi napak pri prijavi koncentracij, s tega področja je npr. v začetku julija odmevala tudi nenapovedana preiskava v podjetjih Delo, Dnevnik, Večer, Izberi in Delo Prodaja.
O tem, katera konkurenčna pravila so podjetjem najslabše znana, odmevnih primerih, pravilnih ravnanjih pa tudi potrebnih spremembah področja varstva konkurence v Sloveniji, smo govorili z Robertom Kordićem, strokovnjakom za konkurenčno pravo, ki bo 16. septembra vodil seminar v organizaciji Akademije Finance ABC konkurenčnih pravil.
Katera konkurenčna pravila so po vaših opažanjih podjetjem najslabše znana?
Če pogledamo odločbe, ki jih je v zadnjem času izdal AVK, bi rekel, da še vedno nezadostno poznamo pravila, ki se dotikajo področja prijave koncentracij (še posebej pri upoštevanju prometa na slovenskem trgu, ko gre za tuje transakcije), kjer se še vedno dogaja, da se koncentracije ne prijavljajo oz. se prijavljajo prepozno. Pa tudi omejevalni sporazumi, ki sodijo med najhujše kršitve konkurence in so zato tudi najstrožje sankcionirani, so še vedno pogost primer kršenja konkurence.
Na katerih področjih je največ kršitev konkurenčnih pravil?
Verjetno največ kršitev je pri prijavah koncentracij (prepozne priglasitve) – zaradi objektivnega števila samih prijav, ki jih je največ. Najbolj očitne pa so prekrški zaradi omejevalnih sporazumov – npr. kartelov, ki predstavljajo najhujšo obliko kršitve in so zaradi tega tudi najstrožje sankcionirani, kot so bili nazadnje zaradi dogovarjanja kaznovani avtobusni prevozniki.
Lahko izpostavite in nekoliko podrobneje pojasnite katerega od najbolj odmevnih primerov zadnjih let?
Poleg odmevnega primera Agrokor, kjer je šlo za ne-priglasitev koncentracije, je bil odmeven tudi primer kartelnega dogovarjanja avtobusnih prevoznikov na javnem razpisu. V slednjem primeru je AVK izrekel globe v skupni višini 3.068.075,62 EUR. Udeleženci tega kartela so se pred oddajo ponudb za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe medkrajevnega javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu dogovorili o tem, kdo izmed njih petih bo na posameznem območju oddal ponudbo kot koncesionar. Udeležene družbe so se tako dogovorile o oddaji ponudb ter na ta način odpravile medsebojne konkurenčne pritiske in s tem povezana tveganja pri prijavi na razpis. Ta postopek je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker je eden od udeležencev pri AVK-ju podal prijavo v sklopu programa prizanesljivosti, kar pomeni, da je ta pravna oseba aktivno sodelovala z AVK-jem tako v upravnem kot v prekrškovnem postopku, zaradi česar je AVK dotični pravni osebi globo odpustil.
Ta postopek je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker je eden od udeležencev pri AVK-ju podal prijavo v sklopu programa prizanesljivosti, kar pomeni, da je ta pravna oseba aktivno sodelovala z AVK-jem tako v upravnem kot v prekrškovnem postopku, zaradi česar je AVK dotični pravni osebi globo odpustil.
V začetku julija je odmevala novica, da je Agencija za varstvo konkurence (na podlagi prijave) izvedla nenapovedano preiskavo v podjetjih Delo, Dnevnik, Časnik Večer, Izberi in Delo prodaja. Kaj morajo v takšnih primerih zaposleni vedeti?
Ključnega pomena je pravilno sodelovanje z AVK-jem in seveda, da so vsi zaposleni seznanjeni s postopki, ki so jih dolžni v teh primerih opraviti. Korektno sodelovanje s preiskovalnimi organi, seveda ob poznavanju svojih pravic v teh postopkih, je vsekakor recept za izognitev dodatnim težavam in dodatnim kaznim. Oviranje preiskave vsekakor ni v interesu preiskovanega podjetja. Zato pa je ključno, da podjetja namenijo pozornost izobraževanju svojih zaposlenih, kako postopati v takšnih situacijah.
Zato pa je ključno, da podjetja namenijo pozornost izobraževanju svojih zaposlenih, kako postopati v takšnih situacijah.
Kakšne so kazni za kršitve? Malomarnost/nepoznavanje je verjetno izenačena z načrtnim kršenjem?
Globe pri kršitvah so lahko tudi do 10 % letnega prometa (računano na predhodno poslovno leto). Vsekakor pa nepoznavanje pravil ni izgovor oz. argument, ki ga lahko podjetja unovčijo pred AVK-jem in si s tem znižajo kazen. Dolžnost poslovodstev je, da konkurenčna pravila poznajo in seveda, da primerno izobrazijo tudi vse ključne nosilce funkcij v podjetjih.
Dolžnost poslovodstev je, da konkurenčna pravila poznajo in seveda, da primerno izobrazijo tudi vse ključne nosilce funkcij v podjetjih.
Kakšno sodelovanje s konkurenti je sploh dopustno?
Sodelovanje s konkurenti je vsekakor možno, a ne na način, ko bi sklenjeni dogovori kakorkoli določali cene (blaga ali storitev), omejevali proizvodnjo ali prodajo, razdeljevali trg itd. Prav tako sklenjeni dogovori ne smejo izločati ali na kakršenkoli način omejevati drugih ponudnikov na trgu, ki niso vključeni v dogovor. Pomemben faktor v takšnih dogovorih pa je tržni delež, ki ga dosegajo vključeni pravni subjekti.
Kako razvito je področje varstva konkurence v Sloveniji in kakšne nujne spremembe bi po vašem strokovnem mnenju zahtevalo?
Slovenija je inovativna država. Zato je po moje ta vidik potrebno upoštevati tudi na področju konkurenčnega prava. Cilj bi vsekakor moral biti, da se še posebej zaščiti mala in inovativna podjetja, ki zaradi trenutne zakonodaje v primeru prevzemov niso podvržena nadzoru AVK-ja, saj ne dosegajo zakonsko določene meje višine letnega prometa.
Cilj bi vsekakor moral biti, da se še posebej zaščiti mala in inovativna podjetja, ki zaradi trenutne zakonodaje v primeru prevzemov niso podvržena nadzoru AVK-ja, saj ne dosegajo zakonsko določene meje višine letnega prometa.
