Z letom 2021, torej od dokončnega brexita, je Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska za EU postalo tretja država. To je prineslo številne spremembe (pa tudi izjeme), zaradi katerih se pojavlja tudi veliko dvomov glede poslovanja z Združenim kraljestvom. O spremembah, ki so že v veljavi, in tistih, ki se še obetajo, smo povprašali davčno strokovnjakinjo mag. Rosano Dražnik.
Katere ključne spremembe je prinesel brexit in na kaj smo še premalo pozorni na področju DDV (in carine) po brexitu?
»Brexit vsekakor pomeni veliko spremembo za ljudi na obeh straneh Rokavskega preliva. V Evropi so zadnja desetletja meje padale, sedaj se je prvič zgodilo, da je zrasla nova. Marsikdo je bil na začetku nepripravljen na posledice, ki jih to prinaša. Če so subjekti prej poslovali samo znotraj EU, je velik preskok že novo srečanje s carinami. Zagotavljanje dokazil o poreklu blaga je področje, kjer se za nekatere ne bo veliko spremenilo, za druge pa zelo. Odvisno od proizvodnih procesov in poslovnih struktur. Pomembno bo tudi pravilno uvrščanje izdelkov v tarifne številke. V vse to je treba investirati nekaj časa in energije, da ne bo napak.
Na področju DDV so največje spremembe pri poročanju, vsekakor pa določeno zmedo pomeni tudi dogovor glede Severne Irske, ki za namene transakcij z blagom ohranja status EU države. Veliko zavezancev pa so ali še bodo presenetile tudi dodatne in nove administrativne ovire pri izvajanju storitev, predvsem digitalnih, kjer se srečujejo s končnimi kupci in se je tako poslovanje čez noč spremenilo in zakompliciralo, če se želi spoštovati predpise v Združenem kraljestvu. Velika sprememba pa se je zgodila tudi za kupce blaga po spletu, kjer se fizične osebe še premalo zavedajo, da so lahko zaradi vseh sprememb tudi plačniki DDV za blago, ki ga naročijo.«
Na področju DDV so največje spremembe pri poročanju, vsekakor pa določeno zmedo pomeni tudi dogovor glede Severne Irske, ki za namene transakcij z blagom ohranja status EU države.
Če pa je ponudnik iz Velike Britanije v EU vzpostavil skladišče, od koder pošilja k nam blago, zanj ta nova pravila ne veljajo? Kako pa kupec ve, da je blago ‘ustreznega’ izvora oz. bo poslano iz ‘pravega’ skladišča?
»Pri t.i. pošiljčnih poslih, torej v primerih, ko fizične osebe kupujejo blago po spletu, je pomembno, ali to blago pride iz skladišča v EU ali neposredno iz tretjih držav. Žal možnosti, da bi zadevo neposredno preverjali ponavadi nimamo. Pomembno je predvsem, kako trgovci te informacije komunicirajo in nam omogočijo vpogled v informacije. Tisti, ki imajo skladišča v EU, to običajno zelo jasno komunicirajo in opozarjajo, da tudi za nakupe iz EU ni dodatnih obveznosti za kupce. Nekatere spletne strani imajo virtualne asistente, kjer se lahko to na hitro preveri. Pri nekaterih drugih morajo kupci igrati prave detektive pa še ni nujno, da bodo informacijo našli. Vsekakor je ta podatek pomemben, saj nas pri blagu, ki se uvozi iz tretjih držav, lahko pri nakupu preseneti še DDV in/ali carina, če nabavna vrednost presega mejo (22 EUR za DDV in 150 EUR za carine) in ne preverimo, ali smo plačnik teh dajatev mi kot kupci ali jih bo poravnal dobavitelj.
Po 1. juliju pa bo obveznost za DDV nastala že za vsako uvoženo pošiljko, briše se torej prag 22 EUR. Hkrati pa se v EU s tem datumom uvaja nov sistem, ko bodo lahko vsi dobavitelji, ki prodajajo preko spleta iz tretjih držav v EU, pridobili posebno ID za DDV in sami plačevali vse obveznosti za blago do vrednosti 150 EUR, kar bo za kupce pomenilo, da ni skritih dodatnih stroškov. Kupcem, ki veliko kupujejo preko spleta iz tretjih držav, ne glede na to ali je to Združeno kraljestvo (brez Severne Irske), Kitajska, ZDA … svetujem, da si natančno preberejo nova pravila, ki so objavljena že tudi na spletnih straneh FURS, aktivno jih promovira tudi EU, kjer so pripravili simpatične predstavitve, v katerih na kratko pojasnijo spremembe in njihove vplive na kupce, prodajalce …«
|
Mag. Rosana Dražnik je preizkušena davčnica pri Slovenskem inštitutu za revizijo in ima že več kot 15 let izkušenj na področju davčnega svetovanja in sodelovanja v davčnoinšpekcijskih nadzorih. 23. junija bo vodila webinar Brexit in davki: česa ne smemo pozabiti, ki bo potekal v organizaciji Akademije Finance. |
Kakšen pa je vpliv brexita na podjetja, ki poslujejo z Združenim kraljestvom?
»Pri direktnih davkih (davek od dohodkov pravnih oseb, dohodnina) spremembe morda na prvi pogled niso tako velike kot pri DDV, a so / bodo učinki pomembni predvsem za tiste, ki imajo v Združenem kraljestvu povezane osebe, s katerimi aktivno poslujejo. Pomembna posledica je namreč, da se za posle z Združenim kraljestvom več ne uporabljajo EU direktive. To pomeni, da npr. pri plačilu obresti, licenčnin ali izplačilih dividend več ne moremo koristiti oprostitev plačila davčnega odtegljaja na podlagi direktiv. Treba bo začeti koristiti ugodnosti, ki jih v tem primeru nudijo sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčenja, kar pomeni najmanj spremembo postopkov in administrativnih obveznosti.«
Pomembna posledica je namreč, da se za posle z Združenim kraljestvom več ne uporabljajo EU direktive.
Glede česa opažate, da je največ nejasnosti oziroma katera pravila oziroma posebnosti so najslabše znana?
»Če je bil na začetku največji šok predvsem pri carinah, se sedaj pri gospodarstvu ugotavlja, da je veliko vprašanj in negotovosti predvsem glede poročanja, statusa dobaviteljev iz Združenega kraljestva, kako obravnavati transakcije, ko so dobavitelji iz Združenega kraljestva vključeni v transakcije, ko blago potuje po EU… Zavezanci pozabijo, da morajo urediti dokumentacijo glede morebitnih davčnih odtegljajev.
Drugo veliko področje pa so digitalne storitve in pošiljčni posli. Trg je v vzponu, brexit pa je marsikateremu dobavitelju postavil nova administrativna in davčna bremena. Pri potrošnikih pa je seveda največ vprašanj glede nakupov blaga iz Združenega kraljestva.«
Hkrati pa vsekakor pričakujemo, da se bodo pravila v prihodnje spreminjala predvsem za tiste, ki bodo trgovali z Združenim kraljestvom in bi morali tam plačevati davčne obveznosti, saj se pričakuje, da se bo v prihodnje vsaj v določeni meri zakonodaja v Združenem kraljestvu oddaljevala od ureditve, ki jo imamo v EU.
Sprememb oziroma novosti pri poslovanju z Združenim kraljestvom pa še ni konec?
»Večja novost, ki je komercialno zelo pokrita, je nova ureditev za eTrgovanje, ki smo jo že omenili predvsem vezano na digitalne storitve in pošiljčne posle. Davčnih novosti, vezanih direktno na brexit,trenutno ni predvidenih. Se bodo pa v tem letu še iztekala predvsem na področju carin prehodna obdobja in poenostavitve. Treba bo tudi urediti statuse, če imamo zaposlene v Združenem kraljestvu. Hkrati pa vsekakor pričakujemo, da se bodo pravila v prihodnje spreminjala predvsem za tiste, ki bodo trgovali z Združenim kraljestvom in bi morali tam plačevati davčne obveznosti, saj se pričakuje, da se bo v prihodnje vsaj v določeni meri zakonodaja v Združenem kraljestvu oddaljevala od ureditve, ki jo imamo v EU.«
