(intervju) »Digitalizacija družinskega podjetja je zagotovo projekt, ki pripada mladim«

Družinska podjetja imajo pomemben delež v slovenskem gospodarstvu in njihova vloga se še povečuje. Da je tudi korona kriza zanje pomembna priložnost, je prepričan dr. Jaka Vadnjal, ki v svojem raziskovalnem in svetovalnem delu posebno pozornost posveča ravno družinskemu podjetništvo. V kratkem pogovoru pred 8. konferenco Družinsko podjetništvo, na kateri bo udeležence opozoril na priložnosti za rast, je med drugim izpostavil, da velja čas, ko smo (zaradi korona krize) več v družinskem krogu, izkoristiti za pogovore o prihodnosti družinskega podjetja.

Dr. Vadnjal, že vrsto let se poglobljeno ukvarjate z družinskim podjetništvom, nenazadnje pa tudi sami izhajate iz družinskega podjetništva – lahko izpostavite ključne pomanjkljivosti/nevarnosti za družinska podjetja v Sloveniji, ki bi jim ta (vseh velikosti) morala (načrtno) posvečati več pozornosti in zakaj?

»Drži, da se z družinskim podjetništvom ukvarjam že več kot 25 let, če ne štejem, da sem sam ‘zrasel’ v takem podjetju. Moj pogled na problematiko se v vseh teh letih ni bistveno spremenil. Kot ključno nevarnost še vedno vidim veliko odsotnost načrtovanja ali celo razmisleka o prihodnosti družinskega podjetja, torej podjetja v kontekstu družine. Kakšna so pričakovanja ključnih deležnikov? Kako zadovoljiti različne materialne in tudi nematerialne želje in potrebe starejše (odhajajoče) generacije in mlajše generacije, ki je v fazi prevzemanja vodenja in lastništva podjetja. Predvsem mi manjka več primerov, ko bi v družinskih podjetjih imeli jasno razčiščeno: ali želimo uspešno podjetje, od katerega bo večji del prednosti imela družina, ampak izključno zaradi dobrega delovanja podjetja, ali pa želimo podjetje, ki bo zaposlitveni servis za razširjeno družino. Obe možnosti sta legitimni, vendar se je treba odločiti. V svoji doktorski disertaciji sem dokazal, da najslabše poslujejo prav družinska podjetja, ki izgubljajo preveč energije z usklajevanjem družinskih in poslovnih interesov.«

Kako je lahko bolezen novega koronavirusa priložnost za prenos podjetja na naslednjo generacijo? Glede na podatke o značilnostih družinskega podjetništva v Sloveniji prehod iz prve generacije v drugo preživi samo ena tretjina družinskih podjetij, iz druge v tretjo pa celo le ena sedmina … 

»Podatki, ki jih navajate, so bolj anekdotični in jih velikokrat preberemo v prispevkih o družinskih podjetjih. Nikoli jih nismo prav dobro empirično preverili, vendar bi jih izkustveno lahko potrdil. Ključen razlog slabega rezultata prenosa na naslednjo generacijo je prav v odsotnosti integralnega načrtovanja oziroma nezmožnost, da bi postavili skupno vizijo glede družinskega podjetja, saj interesi vseh vpletenih ne morejo biti poenoteni in je potrebno poiskati kompromis. Tega običajno zapišemo v obliki družinske ustave. Ko sem govoril o korona krizi kot priložnosti, sem imel po eni strani v mislih dejstvo, da je morda druženja manj, da smo več v družinskem krogu in zato je morda več priložnosti za pogovore o prihodnosti družinskega podjetja. V tem času pa vidim tudi priložnosti na področju novih poslovnih modelov. Prve ocene kažejo, da je kriza sicer večino podjetij pahnila v manjše ali večje težave, kakšnih 15 % pa jih je v prvi polovici letošnjega leto poslovala nad vsemi pričakovanji. Večinoma zato, ker so znali krizo izkoristiti kot priložnost. Pri tem seveda ne mislim na dobavitelje aktualne medicinske in zaščitne opreme.«

Lahko kot odličen poznavalec družinskega podjetništva kakorkoli komentirate trend družinskega podjetništva v Sloveniji? Je zavedanje glede določenih pasti med podjetji večje, znajo bolje izkoriščati prednosti; kako se je spremenilo okolje zanje? 

»Trendi na področju podjetništva so za vse enaki in vsi tekmujemo na trgu. Na pohodu so poslovne priložnosti, ki jim je skupno to, da zmanjšujejo neposredno fizično interakcijo med ljudmi. Digitalizacija je magična beseda, kjer ima mlajša generacija zagotovo več razumevanja in nagnjenosti. Začne se lahko z zelo enostavnimi nadgradnjami obstoječih poslovnih modelov, na primer prisotnost na družbenih omrežjih, naročanje preko spleta, interakcije in komuniciranje preko klepetov in strateška uporaba še mnogih drugih orodij, ki so mlajšim že zlezla pod kožo, medtem ko starejša generacija še vedno vztraja na dobrem, starem telefonskem pogovoru. Če tradicionalno pravimo, da prenos na naslednjo generacijo v družinskem podjetju ne poteka dobro, ker starejši mlajših enostavno ne ‘spustijo dovolj zraven’. Digitalizacija družinskega podjetja je zagotovo projekt, ki pripada mladim. Naj bo namen poenostavitev poslovnih procesov navznoter ali kar ustvarjanje dodane vrednosti za stranke, v vodenju teh projektov je treba mlajši generaciji dati priložnost, da se inovativno izkaže in morda družinskemu podjetju odpre nov list zgodovine, saj je prav inovativnost temeljna paradigma podjetništva, tudi družinskega. V teh časih ‘nove realnosti’ je to še toliko bolj pomembna tema. O tem bom govoril na prihajajoči konferenci.«

Zbiramo zadnje prijave na konferenco, ki bo potekala v torek, 25. avgusta v Orehovem gaju na prostem. Zagotovite si svoje mesto tudi vi. Prijava je obvezna zaradi omejenega števila mest in zagotavljanja varnosti udeležencev.
Deli:

Povezana vsebina

Jadek&Pensa_240202_01131
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic