(intervju) Globalna blaginja temelji na mednarodnih standardih

Jo Cops je predsednik IEC, Mednarodne elektrotehniške komisije, ki je skupaj z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU) nosilka mednarodne standardizacije. Kot poudarja Cops, mednarodne standarde potrebujemo, da stvari, kot so trgovina, varnost in varstvo okolja, delujejo po vsem svetu. Ne odgovarjajo le na tehnična vprašanja, ampak “ponujajo rešitve tudi za številne družbene izzive in etične dileme, ki jih odpirajo umetna inteligenca in druge tehnologije.” In čeprav so danes ljudje še vedno glavni potrošniki njihovih publikacij, se bo to spremenilo, napoveduje predsednik globalne neprofitne članske organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1906 ter združuje več kot 170 držav in usklajuje delo 20.000 strokovnjakov po vsem svetu.

  1. oktobra Jo Cops prihaja v Slovenijo, kjer bo sodeloval na 1. konferenci RAST, ki si v organizaciji Časnika Finance in Slovenskega inštituta za standardizacijo, polnopravnega člana IEC, prizadeva za povečanje zavedanja o pomenu standardov v sodobnem svetu. Ti za podjetja namreč niso zgolj merilo kakovosti, ampak ključni element za ohranjanje konkurenčnosti na globalni ravni. Pred konferenco smo z njim govorili o pomenu standardov, njihovih slabostih in dolgoživosti, pametnih standardih ter njihovem dosegu onkraj tehničnih vprašanj.

 

 

Zakaj so standardi pomembni?
“Standardi prinašajo številne prednosti, vendar bi rad tukaj izpostavil pomembno razliko. Obstajajo tri različne ravni standardizacije – mednarodna, regionalna in nacionalna – in vse imajo zelo pomembno vlogo. Toda potrebujemo mednarodne standarde in globalne sisteme ugotavljanja skladnosti, da bodo stvari, kot so trgovina, varnost in varstvo okolja, delovale po vsem svetu.
Kar zadeva določanje najboljšega prodajnega pristopa za mednarodne standarde, mi je bil vedno všeč stari politični slogan: “To je gospodarstvo, neumnež” (To je besedna zveza, ki jo je leta 1992 skoval James Carville, ko je svetoval Billu Clintonu pri njegovi uspešni predsedniški kandidaturi, op.ur.). Gospodarska blaginja zagotavlja vire za izgradnjo varne, trajnostne in odporne infrastrukture, pa tudi za javne storitve, kot sta zdravstvo ali izobraževanje. Z drugimi besedami, globalna blaginja temelji na mednarodnih standardih, ki temeljijo na soglasju, in oceni skladnosti za odpravo trgovinskih ovir, krepitev dobavnih verig, spodbujanje inovacij ter spodbujanje poslovanja in gospodarske rasti. Prav tako moram poudariti, da velik del tega, kar počnemo v IEC, poganja industrija, kjer prevladuje prepričanje, da je svet en sam trg.”

Ali menite, da ima standardizacija tudi svoje slabosti?
“To je dobro vprašanje. Kritika, ki jo najpogosteje slišim o standardih, je, da se razvijajo predolgo in da jih, na neki točki, začne tehnologija prehitevati, zlasti v teh časih hitre digitalne transformacije. Upravni odbor IEC je ustanovil delovno skupino za reševanje tega vprašanja in verjamem, da je v vsaki organizaciji vedno prostor za izboljšave, ko gre za agilnost in prilagodljivost.
Hkrati pa je tudi res, da IEC pomaga pospešiti sprejemanje tehnologije z omogočanjem odgovornega sprejemanja s pomočjo prostovoljnih standardov. Edina alternativa bi bila regulacija, ki bi bila še počasnejša in morda težje usklajena s tehnologijo. Resnica je, da potrebujemo čas, da dosežemo soglasje, ki je bistveno za zagotovitev, da se upoštevajo vse potrebe in da bodo standarde uporabljali vsi. Potreben je čas, da se doseže konsolidiran pogled v okolju z več deležniki, vendar soglasje prinaša koristi v smislu varnosti, učinkovitosti in varstva potrošnikov, saj zagotavlja, da izdelki izpolnjujejo svoje obljube.”

Številne druge organizacije za razvoj standardov v Evropi so praznovale ali bodo kmalu praznovale svojo 100. obletnico. Ali menite, da bodo standardi še vedno veljavni čez 100 let?
“Obstajamo malo dlje kot večina: leta 2006 smo praznovali stoletnico! Vendar bo to, da bomo tukaj tudi čez naslednjih 100 let, bolj odvisno od naše okretnosti in prilagodljivosti kot moči in vzdržljivosti.
Nekje sem prebral, da je povprečna življenjska doba podjetja s seznama Fortune 500 danes manj kot 18 let v primerjavi z 61 leti leta 1958. Razlog je vse hitrejši ritem sprememb. Samo z zagotavljanjem nadaljnjega prilagajanja standardov IEC in ugotavljanja skladnosti lahko ostanemo relevantni. To pomeni tudi pomoč našim uporabnikom pri iskanju odgovorov na številne družbene izzive in etične dileme, ki jih odpirajo umetna inteligenca in druge tehnologije, vključno z zasebnostjo, varnostjo in zaupanjem za najširšo možno korist. Vključevanje teh premislekov v način, kako razvijamo standarde, zahteva sodelovanje veliko širšega nabora zainteresiranih strani, pa tudi stalen dialog z različnimi družbenimi akterji.”

IEC velja za najbolj industrijsko usmerjeno izmed vseh organizacij za standardizacijo in večina na novo izdanih standardov je povezanih z novimi tehnologijami. Ali so pametni standardi prihodnost standardizacije?
“Ko svet postaja bolj digitalen in stroji bolj sposobni sprejemati avtonomne tehnične odločitve, morajo orodja, ki jih dajemo našim deležnikom, slediti tempu. V tem kontekstu razvijamo in uvajamo pametne standarde in oceno skladnosti, da bi zadovoljili razvijajoče se potrebe trga in članov. To je osrednji del novega strateškega načrta IEC.

Moram reči, da je naš projekt pametnih standardov sodelovanje z ISO in da vidimo, da se tudi druge organizacije za razvoj standardov premikajo v podobno smer. Kot povsem pravilno pravite, IEC že razvija standarde in rešitve za ugotavljanje skladnosti za digitalno gospodarstvo, vendar je v teku sprememba paradigme glede tega, kako bodo dostavljeni in uporabljeni v prihodnosti. Danes so ljudje še vedno glavni potrošniki naših publikacij, a to se bo spremenilo. Poleg PDF-jev že nekaj časa izdelujemo standarde tudi v strojno berljivi obliki XML. Približujemo se standardom, ki so strojno berljivi in ​​prenosljivi. Delamo tudi na konceptu, ki ga imenujemo Standardi kot storitev. Ideja je, da bodo standardi postali dinamični izdelki, ki se bodo lahko prilagodili potrebam uporabnikov, tako da bodo stroji lahko izbrali ne samo celotne standarde IEC, temveč tudi odstavke ali celo manjše informacijske enote iz različnih publikacij za obravnavo posebnih potreb.”

Namen standardov IEC je vedno bolj pomagati pri reševanju vprašanj družbe, vključno s podporo človekovim pravicam in ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kako odgovarjate na argument, da bi morali standardi obravnavati samo tehnična vprašanja?
“Strateški načrt IEC je veliko več kot le preoblikovanje mednarodnih standardov v digitalni dobi, da bi zagotovili večjo vrednost našim deležnikom. Resnično poudarja dejstvo, da niso vsi izzivi, s katerimi se soočamo, zgolj tehnični. Vodenje na podlagi zaupanja je na primer ključna tema. Standardi in ugotavljanje skladnosti ponujajo rešitve za številne družbene izzive in etične dileme, ki jih odpirajo umetna inteligenca in druge tehnologije. Med drugim vključujejo zasebnost, varnost in zaupanje za najširšo možno korist.
Pri IEC smo ustanovili skupine za raziskovanje načinov, kako zagotoviti, da etični vidiki oblikujejo razvojni proces. Zadolžene so za razvoj široko uporabnih smernic za odbore IEC o etičnih vidikih, povezanih z avtonomnimi aplikacijami in/ali aplikacijami z umetno inteligenco. Sodelujejo tudi z drugimi pomembnimi akterji, kot so akademiki, da raziščejo vprašanja z različnih zornih kotov. Naš cilj je povečati javno dobro in hkrati omejiti tveganje nenamerne škode ali nenamernih posledic.”

Več o konferenci:

Deli:

Povezana vsebina

Businessman,Hand,Touching,Of,Digital,Data,Network,Transformation,For,Next
Novica, PARTNERSKI DOGODKI
750 x 500_NASLOVNA_AKADEMCEK 2023_2024
AKADEMIJA

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic