Opredmetena osnovna sredstva vplivajo na različne računovodske kategorije, kot so vrednost organizacije in njena boniteta, denarni tok, indikator zaupanja kupcev, kandidiranje na razpisih za kredite ter kandidiranje na razpisih za sredstva EU, zato je njihovo pravilno izkazovanje še kako pomembno.
Kot pojasnjuje Slovenski računovodski standard 1, je opredmeteno osnovno sredstvo tisto sredstvo, ki ga ima organizacija v lasti ali finančnem najemu ali ga kako drugače obvladuje ter uporablja pri ustvarjanju izdelkov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljala v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. Povedano drugače, opredmetena osnovna sredstva so npr. zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva ter večletni nasadi.
O najpogostejših napakah s tega področja pa tudi pravilnem obravnavanju ter vplivu najema in davkov smo se pogovarjali z doc. dr. Lidijo Robnik, strokovnjakinjo s področja financ, računovodstva in davkov.
Česa v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi se podjetja nasploh premalo zavedajo? Zakaj je njihova ustrezna računovodska obravnava tako pomembna?
»Neopredmetena sredstva, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine vplivajo na velikost in strukturo premoženja, posledično pa na bonitetno sliko poslovanja. Neustrezne odločitve, ali gre za tekoče vzdrževanje ali naknadna vlaganja, vplivajo na višino stroškov amortizacije in posledično na poslovni izid poslovanja. Ko se določena opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe) in naložbene nepremičnine ne ocenijo in se ne ugotovi njihova tržna vrednost glede na knjigovodsko vrednost, pride do situacije, da so te oblike premoženja precenjene glede na razmere na trgu.«
Kaj v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi pa je po vaših izkušnjah premalo znano računovodjem? Kje se pojavlja največ napak?
»Največ napak je na naslednjih področjih: knjiženje odvisnih stroškov med tekoče stroške poslovanja in to predvsem pri opredmetenih osnovnih sredstvih, ki se dalj časa pridobivajo; napačno določanje amortizacijskih stopenj (razlike med ekonomsko uporabo in davčnimi določbami), opredelitev programske opreme in določanje amortizacijskih stopenj; opredelitev osnovnih sredstev manjše vrednosti kot stroškov tekočega poslovanja, čeprav se uporabljajo dalje časovno obdobje; razporeditev zemljišč in zgradb med naložbene nepremičnine in obratno; ter podobno.«
Doc. dr. Lidija Robnik bo 27. novembra vodila spletni seminar Opredmetena osnovna sredstva organizacije: računovodenje, najem, pravica do uporabe in davčni vidik.Več informacij in prijava. |
Kako pravilno določiti nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, kako ga pravilno prevrednotiti (in kdaj)?
»Pravilno se določi nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, da se upošteva nakupna vrednost, ki je povečana za vse nastale stroške, do takrat, ko opredmeteno osnovno sredstvo ni usposobljeno za uporabo.
Prevrednotijo (okrepijo, oslabijo) se le zemljišča in zgradbe, če se organizacija odloči za metodo prevrednotenja glede na potrebe.
V primeru uporabe metode nabavne vrednosti se po potrebi delajo samo slabitve in tudi so predmet: zemljišča, zgradbe in morebitna specifična oprema.«
Kakšno je pravilno evidentiranje tekočega vzdrževanja ali naknadnega vlaganja v opredmetena osnovna sredstva?
»Določilo SRS (2016) 1. 16 pravi, da je obnavljanje in ohranjanje opredmetenih osnovnih sredstev omogočeno s sprotnimi popravili. Tekoče vzdrževanje so redni pregledi, popravila manjše vrednosti in ohranjanje sposobnosti opredmetenih osnovnih sredstev, letni remonti in pregledi in podobno.
SRS (2016) 1.7 pa določa, kaj so naknadna vlaganja, kjer povečujemo nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. Naknadna vlaganja razumemo kot podaljšanje življenjske dobe oz. kot povečanje izkoriščenosti opredmetenega osnovnega sredstva. Z vlaganji povečujemo nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in s tem se spremeni obračun vrednosti amortizacije in amortizacijska stopnja.«
Kakšen je vpliv najema?
»Pomembno je ločiti, ali gre za finančni najem (lastništvo se prenese na najemnika ob plačilu vseh obrokov) ter gre za dolgoročna sredstva in dolgoročne obveznosti. Pri poslovnem najemu (najemnik ni lastnik) je treba ločiti, ali gre za kratkoročen najem (do enega leta) in za najemnika to predstavlja le strošek najemnine ali dolgoročen najem (nad enim letom), ki za najemnika pomeni pravico do uporabe in se evidentira med dolgoročna sredstva, bivša najemnina pa se razdeli na amortizacijo in obresti.«
Kaj pa vpliv davkov?
»Strošek najemnine, amortizacije in obresti so v celoti davčno priznani. Amortizacijska stopnja pri pravici do uporabe se določi glede na čas najema in ni odvisna od davčno priznanih stopenj, ki so določene v 33. členu Zakona o davku od dohodka pravnih oseb.«