»Predvidevam, da protikoronska zakonodaja v prihodnjih letih ne bo neposredno vplivala na poslovni rezultat in obdavčitev poslovnih subjektov, prispevala pa bo k njihovemu lažjemu preživetju zaradi posledic epidemije COVID-19«, ocenjuje Božena Macarol, davčna svetovalka in sodna izvedenka za davčno področje, ki je v spodnjem pogovoru med drugim izpostavila, kako bo pomoč vplivala na poslovno bilanco za leto 2020, na kaj morajo biti podjetja pozorna, da zmanjšajo tveganje za vračilo pomoči, ter nekaj posebnih poslovnih situacij, ki jih kriterij ‘najmanj 10 odstotkov manjši prihodki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019’ ne upošteva.
Gospa Macarol, kako naj razumemo kriterij »najmanj 10 odstotkov manjši prihodki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019«? Kaj ta kriterij pomeni za v letu 2020 ustanovljena podjetja (ali podjetja, ustanovljena tekom 2019)? Kaj pa npr. za podjetja, ki so v letu 2019 poslovala v posebnih okoliščinah? (npr. za samostojne podjetnice, ki so bile v letu 2019 na porodniškem dopustu)
»Žal kriterij, po katerem morajo biti za uveljavljanje državnih pomoči prihodki leta 2020 najmanj 10 odstotkov manjši v primerjavi z letom 2019, ne pokriva vseh možnih poslovnih situacij, pač pa le nekatere, najbolj običajne. V drugem proti-koronskem paketu (ZIUZOUP-A) so bila sprejeta nova merila, ki vsebujejo rešitve tudi za podjetja, ki so pričela poslovati po začetku leta 2019 ali od začetka leta 2020, do 12. marca 2020. Do subvencij za plače (delodajalci) in temeljnega dohodka (fizične osebe z dejavnostjo) so na njihovi podlagi upravičena podjetja, če
- niso poslovala v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tista, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
- če v letu 2019 niso poslovala, pa tudi tista, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Če je oseba (podjetnik/podjetnica) bila v letu 2019 na primer na porodniškem dopustu ali je bila v tem letu dlje odsotna zaradi bolezni, morda ne bo izpolnila prihodkovnega pogoja, saj v tem primeru obstaja verjetnost, da bo v letu 2020 dosegla, če ne presegla znesek prihodkov iz leta 2019, ko dejansko ni delala ali pa je zaradi naštetih razlogov delala v manjšem obsegu. Veliko težavo pri izpolnjevanju merila ‘prihodek’ bodo imela tudi tista podjetja, ki so odprla nov poslovni obrat v letu 2020 pred razglasitvijo epidemije. Zaradi večjega obsega dejavnosti bodo morda v letu 2020 dosegla ali celo presegla promet leta 2019, to pa ne pomeni, da letos ne bodo poslovala z veliko izgubo in nelikvidnostjo.«
Vsekakor si podjetja želijo delovati čim uspešneje, a vendarle: Na kaj morajo biti pozorna v letošnjem poslovanju, da zmanjšajo tveganje za vračilo pomoči?
»Pozorna morajo biti zlasti na pravilno knjiženje prihodkov iz prodaje, ki nastanejo takrat, ko je kupec prevzel blago ali pa mu je bila opravljena storitev. To je osnovni princip priznavanja prihodkov, Slovenski računovodski standard 15 pa ureja še kopico izjem, ki jih je tudi potrebno upoštevati za pravilno izkazovanje prihodkov. Za nastanek prihodkov so pomembna tudi pravila INCOTERMS (transportne klavzule), ki so se s 1. 1. 2020 malce spremenila.«
Dr. Lidija Robnik bo 21. septembra skupaj z odvetnico dr. Anito Napotnik vodila seminar Poslovni, računovodski in davčni vidik protikoronske zakonodaje, ki bo potekal v organizaciji Akademije Finance. |
Kakšne dokaze morajo podjetja zbrati, da bodo upravičila uveljavljanje posameznih vrst državnih pomoči?
»Vrsta dokazov je odvisna od vrste pomoči. Vsekakor bo v temelju potrebno dokazati, da je bila državna pomoč potrebna zaradi odprave posledic epidemije COVID-19 in ne iz običajnih poslovnih razlogov, kar ne bo težko dokazati, če je bil v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020 občutno manjši promet, kot v obdobju, ki je primerljivo z obdobjem epidemije. Zato je pomembno, da so koristila državno pomoč le podjetja, ki se ne smatrajo za »podjetje v težavah« na dan 31. 12. 2019, kar je tudi eden izmed pogojev za uveljavljanje pomoči. Kriteriji, na podlagi katerih presojamo, ali je podjetje v težavah, so predpisani v Uredbi komisije EU št. 651 z dne 17. junij 2014 in veljajo za vse prejemnike državnih pomoči. Potrebni bodo tudi drugi dokazi, na primer glede upravičenosti izostanka zaradi višje sile, glede čakanja na delo in povratka nanj v okviru sedmih dni v mesecu ipd.«
Če se na koncu leta izkaže, da podjetje meril za državno pomoč ne izpolnjuje, pomoč zgolj vrne. Do kdaj, kako – je res tako preprosto?
»Ne, v večini primerov to ne bo preprosto. Šele jeseni bomo dejansko občutili posledice krize. Ukrepov zaradi epidemije COVID-19 ne bo več, na voljo pa bodo le še obrestovan odlog in obročno plačevanje davkov, moratorij pri odplačevanju posojil, morda kakšno manjše posojilo z jamstvom države. Realno je pričakovati upad prometa v veliko dejavnostih, težave s plačili kupcev, posledično pa tudi nelikvidnost podjetij. Največje težave bodo imela podjetja, ki bodo sicer ustvarila promet, ki bo npr. enak kot leta 2019, pa bodo imela težave s plačili in nato še z vračilom državnih pomoči. Če podjetje ob koncu leta ne bo izpolnjevalo prihodkovnega merila in izkazalo vsaj za 10 % manjšega prometa kot v primerljivem obdobju, bo državno pomoč brez zamudnih obresti vrnilo po oddaji davčnega obračuna za leto 2020.«
Kako bo pomoč vplivala na poslovno bilanco ter davek iz dohodkov pravnih oseb in zasebnikov za leto 2020?
»Državna pomoč bo v veliki meri pokrila določene stroške dela (čakanje na delo, višja sila, oprostitev plačila prispevkov …). Podjetja jo bodo knjižila med poslovne prihodke, kot drugi poslovni prihodek (konto 768), obračunane stroške plač pa med stroške. Tako v obdobju prejema te pomoči ta ne bo vplivala na poslovni ali davčni rezultat podjetij. Vendar bo poslovni rezultat prav zato, ker bodo stroški dela pokriti s prihodki, navidezno boljši kot bo v obdobju po epidemiji, če podjetja ne bodo začela poslovati vsaj približno tako dobro kot pred krizo.«
Kateri vidik protikoronske zakonodaje je bil v medijih premalo izpostavljen, a je za prejemnike pomoči zelo pomemben?
»Po mojem mnenju je bilo premalo izpostavljeno, kaj pomeni kriterij ‘podjetje v težavah’. Če je podjetje v preteklih letih imelo izgubo, v letu 2019 pa končno dobiček, to še ne pomeni, da je bilo upravičeno do prejema državnih pomoči zaradi odprave posledic epidemije. Neupravičeno koriščene državne pomoči za odpravo posledic epidemije, kjer so bili kršeni vnaprej znani kriteriji (npr. podjetje v težavah), pomenijo najmanj vračilo teh pomoči, skupaj z zamudnimi obrestmi. Pomembno se je zavedati tudi tega, da lahko znaša skupni znesek vseh državnih pomoči največ 800.000 eur. Izjema velja le za velike družbe.«