(intervju) Sodna praksa zadnjih let utegne vplivati na obdavčitev dohodkov iz kapitala

Rok za oddajo napovedi davka za kapitalske dobičke je konec februarja 2021. V letu 2020 se na tem področju prepletata stara in nova zakonodaja, vpliv na obdavčitev pa utegne imeti tudi najnovejša sodna praksa. Za nekaj pojasnil o novostih, tudi iz naslova sodb, neustreznosti obdavčitve najemnin, vplivu Covid-19 in še marsičem smo prosili davčno svetovalko mag. Barbaro Guzina.

Ga. Guzina, v letu 2020 se prepletata stara in nova zakonodaja v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov in povezanih tem – lahko poveste kaj več o tem?

»Drži, v letu 2020 je nekaj pomembnih novosti, predvsem na področju obdavčitve lastnih deležev. Po drugi strani pa obdavčitev dohodkov iz kapitala (obresti, dividend drugih kapitalskih dobičkov) ostaja enaka. Hkrati pa smo v zadnjih letih dobili kar nekaj sodne prakse na tem področju, ki utegne še kako ‘zamajati’ obdavčitev dohodkov iz kapitala v prihodnosti.«

Hkrati pa smo v zadnjih letih dobili kar nekaj sodne prakse na tem področju, ki utegne še kako ‘zamajati’ obdavčitev dohodkov iz kapitala v prihodnosti.

Kaj nova zakonodaja prinaša glede odkupa lastnih deležev?  

»Po novem (od 1.1.2020 dalje) so odkupi lastnih deležev obdavčeni enako kot izplačila dividend (deležev v dobičku), torej po stopnji 27,5 %, pri čemer pa davčna osnova ni nujno celotna prodajna vrednost (odšteje se vrednost ob pridobitvi). Torej je obdavčitev v določenih primerih lahko še vedno ugodnejša od obdavčitve dividend.«

Po novem (od 1.1.2020 dalje) so odkupi lastnih deležev obdavčeni enako kot izplačila dividend (deležev v dobičku)

Katere pa so glavne pasti v zvezi z obdavčitvijo najemnin?  

»Slovenska zakonodaja je glede obdavčitve najemnin (posebej najemnin, ki jih Slovenci prejemajo iz tujine) povsem neustrezna. Za znižanje davčne osnove se namreč upoštevajo zgolj 10 % normirani stroški, za uveljavljanje dejanskih investicijskih stroškov pa FURS postavlja številne (tudi nerazumne) ovire. Tako se lahko zgodi, da mora davčni zavezanec v Sloveniji plačati več davka, kot je dejansko prejel neto najemnine (to velja posebej v primeru, ko je bila nepremičnina kupljena z bančnim posojilom).«

Slovenska zakonodaja je glede obdavčitve najemnin (posebej najemnin, ki jih Slovenci prejemajo iz tujine) povsem neustrezna.

Zakaj izplačila dividend niso tako enostavna, kot se morda zdi?

»Izplačila dividend so relativno enostavna, kadar gre resnično za dividende. Pri odkupih lastnih deležev, ki so obdavčeni kot dividende, pa je izračun davčne osnove včasih lahko kar zapleten.«

Kakšna pa je pri nas praksa prikritih izplačil dobička?  

»FURS kar pogosto preverja izplačila fizičnim osebam, družbenikom, iz njihovih družb. V zadnjem času je to posebej opazno v primeru likvidacij družb. Če je družbenik ob likvidaciji še ostal dolžan družbi, se takšno posojilo prekvalificira v prikrito izplačilo dobička, od česar se obračuna dohodnina po stopnji 27,5 %.«

FURS kar pogosto preverja izplačila fizičnim osebam, družbenikom, iz njihovih družb.

Omenili ste, da smo v zadnjih letih dobili kar nekaj sodne prakse, ki utegne vplivati na obdavčitev dohodkov iz kapitala v prihodnosti. Kakšne novosti torej narekuje najnovejša sodna praksa?

»Najnovejša sodna praksa Upravnega sodišča gre v smer, da v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe ne gre za novo pridobitev poslovnega deleža. Kako se bo na to odzval FURS, še ni jasno.«

Najnovejša sodna praksa Upravnega sodišča gre v smer, da v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe ne gre za novo pridobitev poslovnega deleža.

Je v zvezi z davki kapitalskih dobičkov, dividend …po vašem mnenju kaj še premalo znano?

»Še vedno se srečujemo z davčnimi zavezanci, ki ne vedo, da morajo oddati napoved npr. tudi v primeru dosežene kapitalske izgube. Prav tako morajo davčno napoved za kapitalske dobičke oddati zavezanci, ki likvidirajo družbo. Obstaja tudi zelo veliko dilem glede načina izračuna davčne osnove v primeru kapitalskih dobičkov. Pa še kaj bi lahko našli…«

Še vedno se srečujemo z davčnimi zavezanci, ki ne vedo, da morajo oddati napoved npr. tudi v primeru dosežene kapitalske izgube.

Kakšno vlogo pa ima na tem področju COVID-19?

»Zakonodaja COVID-19 pravzaprav ne posega v dohodke iz kapitala in dohodke iz najemnin.«