Prenos podjetja na naslednjo generacijo je kompleksen in občutljiv proces. Poleg strokovnega, finančnega, pravnega znanja, obvladovanja trgov in prodaje so pomembni tudi razvoj posameznika skozi celotno življenjsko obdobje in osebnostne značilnosti – tako prenosnikov kot prevzemnikov. O tem, zakaj so osebnostne značilnosti pomembne, zakaj žal prepogosto zanemarjene ter kaj bi lahko v zvezi s tem storili, smo govorili s psihoterapevtko Tanjo Breznik.
Pomemben, a pogosto zanemarjen vidik prenosa družinskega podjetja na naslednjo generacijo so osebne značilnosti vpletenih posameznikov. Zakaj so te tako pomembne?
Prenos podjetja na naslednjo generacijo je pomemben in občutljiv proces, ki lahko bistveno vpliva na prihodnost podjetja. Osebnostne značilnosti tistih, ki prevzemajo podjetje, igrajo ključno vlogo, saj so povezane z vodstvenimi sposobnostmi, komunikacijskimi spretnostmi, s kapaciteto za prilagodljivost in odpornost, pomembna je inovativnost in vizija, zmožnost sodelovanja in dela v timu, integriteta, etika, motivacija, vztrajnost. Zaradi teh razlogov so osebnostne značilnosti bistvenega pomena pri prenosu podjetja na naslednjo generacijo. Pomagajo zagotavljati, da lastniki prepustijo podjetje in da novi voditelji ne le ohranjajo uspeh podjetja, temveč ga tudi nadgrajujejo in vodijo k še večjim dosežkom.
Zakaj so običajno spregledane, zakaj se o tem premalo govori?
Prenos družinskega podjetja na naslednjo generacijo je zelo kompleksen. Strokovno znanje, finančno, pravno, obvladovanja trgov in prodaje in še bi lahko naštevala so vitalnega pomena za poslovanje katerega koli podjetja. In v ta del tako podjetja kot posamezniki vlagajo veliko truda in veliko časa. Po drugi strani so osebnostne lastnosti težko merljive in se jih težko ocenjuje. Veliko vlogo igrajo organizacijska kultura in tradicionalni pristopi vodenja. In tako za osebno rast – za osebni razvoj skozi celo življenjsko obdobje – po navadi zmanjka časa. Največjo težavo predstavlja pomanjkanje zavedanja, kar je sicer razumljivo, saj neradi govorimo o temah in vsebinah, ki v nas sprožajo čustva in občutke, ki so neprijetni ali zaradi katerih se ne počutimo suverene. Po navadi spregovorimo takrat, ko je že prepozno. Žal je čas, v katerem živimo, postal zahtevnejši in kompleksnejši in so te vsebine postale enako pomembne za prenos podjetja kot znanje iz poslovanja.
Katere lastnosti lastnika podjetja, ki prenaša podjetje na naslednika, slabo vplivajo na prenos?
Ko lastnik podjetja prenaša podjetje na naslednika, lahko nekatere osebnostne lastnosti in vedenjski vzorci negativno vplivajo na ta proces. Te lastnosti lahko otežijo prehod, povzročijo konflikte ali celo ogrozijo prihodnost podjetja. Nekaj je izstopajočih: vpletanje v vsakodnevne podrobnosti (mikroupravljanje), podajanje nejasnih informacij (pomanjkljivo komuniciranje), nezaupanje naslednikom, upiranje spremembam in inovacijam (nesprejemanje sprememb), čustvena navezanost na podjetje (kriza identitete), nepoznavanje in/ali nesprejemanje lastnih omejitev in med najbolj perečimi: avtoritarnost.
Lastniki, ki so pripravljeni delati na svojih slabostih in sodelovati z naslednikom ter zunanjimi strokovnjaki, imajo večje možnosti za uspešno predajo podjetja in zagotovitev njegove dolgoročne uspešnosti.
Tanja Breznik bo o pomenu osebnostnih lastnosti govorila tudi na 12. konferenci Družinsko podjetništvo, ki bo 12. junija v Ribnici.
Kaj pa lastnosti naslednika, ki slabo vplivajo na prenos?
Pri prenosu podjetja na naslednika ni vse na lastniku, druga polovica je na nasledniku. Prej sem opisala, kdaj je večji del odgovornosti na lastniku, tukaj pa so tudi lastnosti naslednikov, ki slabo vplivajo na proces prenosa. Med najpogosteje škodljive lastnosti spadajo: pomanjkanje samoiniciativnosti, vztrajnosti in nezainteresiranost, pomanjkljive vodstvene sposobnosti in slabo sodelovanje v timu, pomanjkljiva kapaciteta prilagodljivosti in odpornosti, slabe komunikacijske veščine, slaba finančna disciplina in neodgovorno ravnanje z viri podjetja (finance, kadri, material, znanje), nesprejemanje informacij, znanja in nasvetov modrejših od naslednika in seveda arogantnost in nezdrava samozavest.
Kaj lahko v družinskih podjetjih v zvezi s tem storijo – za uspešen prenos podjetja in ohranitev dobrih družinskih odnosov?
Za uspešen prevzem podjetja morajo lastniki in nasledniki prepoznati in obravnavati škodljive lastnosti ter se osredotočiti na razvoj potrebnih veščin in lastnosti, ki bodo podprle dolgoročno uspešnost podjetja. Podpora, usposabljanje, psihoterapija in mentorstvo lahko pomagajo pri premagovanju njihovih slabosti, mogoče celo nepredelanih travm in primanjkljajev. Dobro prakso imajo v Nemčiji, kjer je zadnjih 40 let usposabljanje usmerjeno tudi v tako imenovane “mehke veščine” in v osebni razvoj, pri tem pa jih podpira ter tudi organizira njihova gospodarska zbornica. Družinska podjetja so vključena v organizirane programe treningov veščin, kontinuirane delavnice za osebno rast, ki jih vodijo psihoterapevti, in mentoriranje. Bilo bi dobro, da bi v Sloveniji prvo krovna organizacija prepoznala pomen izobraževanj osebnostne rasti in razvoja človeka skozi celo življenjsko obdobje, tako pri sebi kot pri drugih. To bi bil dober začetek za prenos podjetij in ohranitev dobrih družinskih odnosov
Imate v zvezi s tem kak nasvet za družinska podjetja?
Za uspešno upravljanje družinskega podjetja je osebna rast tako lastnikov kot naslednikov ključna. Opažam pa, da je še en del, ki je v času, v katerem živimo, zapostavljen oziroma se krasno bere na papirju, v praksi pa odpoveduje. To je medgeneracijsko sodelovanje, ki je temelj pri družinskih podjetjih. Duh časa, v katerem živimo, je usmerjen na hitreje, več, bolje oziroma spodbuja tekmovanje. Žal pa, ko tekmujemo, nimamo časa za odnose. Zato bi si za obe generaciji, tako lastnike kot naslednike, želela, da izboljšajo medosebne odnose in medsebojno komunikacijo, da ustvarijo prostor, kjer se bodo lahko izražala različna menja in ideje, in kjer ne bo pomembno, kdo ima prav ali kdo bo zmagal.
