(intervju) V podjetjih se je okrepilo zavedanje pomena kapitalske moči

Pandemija novega koronavirusa je resda spremenila marsikaj, ni pa odpravila potrebe podjetij po zadolževanju. Pri tem so banke za večino podjetij še vedno pomemben partner, vse bolj pa se uveljavljajo tudi druge možnosti. Dr. Nadja Zorko, svetovalka lastnikom in poslovodstvom podjetij, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij ter sodna izvedenka za ekonomijo, pri tem posebej izpostavlja notranje rezerve: »Predvsem (pa) se v teh časih pri številnih podjetjih nahajajo alternative zadolžitvi znotraj podjetja samega. Govorimo o notranjih rezervah, poslovno nepotrebnem, spremembah v modelu delovanja itd.«

Z dr. Zorko smo se pogovarjali o odločanju podjetij za zadolževanje, odločanju bank, pogojih odobravanja posojil v času, ki ga zaznamuje COVID-19, ter o alternativah (pri) zadolževanju.

Dr. Zorko, kako so se pogoji odobravanja posojil podjetjem v teh časih spremenili? 

»Skladno s sprejetim interventnim zakonom in pod jasno določenimi pogoji so možni moratoriji na odplačila kreditov, pridobitev likvidnostnih kreditov s poroštvom države za omilitev posledic covid-19. Poleg komercialnih bank in njihove široke ponudbe financiranja na trgu še naprej igrata zelo  pomembno vlogo tako SID banka preko neposrednega in posrednega kreditiranja, poroštev kot tudi Slovenski podjetniški sklad z mikro krediti, garancijami za zavarovanje kreditov in subvencijami.«

So banke še vedno glavni partner pri zadolževanju? Kakšne so alternative? 

»Banke so za večino nejavnih družb, malih in srednje velikih, velikih družb  še vedno pomemben partner dolžniškega financiranja, tudi v sodelovanju s SID in Slovenskim podjetniškim skladom. Se je pa kot pomemben vir financiranja v zadnjih letih tudi pri velikih družbah uveljavil faktoring, torej pridobitev potrebnega zunanjega financiranja s pomočjo prodaje terjatev, kot tudi dobaviteljski faktoring, prav tako poslovni in finančni najem ostajata pomemben zunanji vir financiranja podjetij. Seveda pa imajo kotirajoče družbe in družbe javnega pomena večjo možnost relativno ugodnega financiranja tudi s pomočjo izdaje obveznic. Predvsem pa se v teh časih pri številnih podjetjih nahajajo alternative zadolžitvi znotraj podjetja samega. Govorimo o notranjih rezervah, poslovno nepotrebnem, spremembah v modelu delovanja itd.«

Se je pa kot pomemben vir financiranja v zadnjih letih tudi pri velikih družbah uveljavil faktoring, torej pridobitev potrebnega zunanjega financiranja s pomočjo prodaje terjatev, kot tudi dobaviteljski faktoring, prav tako poslovni in finančni najem ostajata pomemben zunanji vir financiranja podjetij

Kako se banke trenutno odločajo in kateri dejavniki vplivajo na odločitve za kreditiranje ali proti temu? 

»S perspektive kreditnih tveganj banke je še vedno ključna boniteta podjetja, ki se presoja v času, v katerem živimo. Pomembno je preteklo delovanje, panoga delovanja podjetja ter perspektivnost le-te. Predvsem je ključna realna sposobnost podjetja generirati stabilen in zadosten pozitivni denarni tok v teh negotovih razmerah in ali podjetje še ima kreditni potencial glede na obstoječo zadolženost. Zadnja leta so pri pridobivanju virov financiranja pomembna tudi dodatna zavarovanja, ki jih lahko podjetje zastavi za jamstvo odplačil svojih prevzetih dolgov. Panoge, kot sta gostinstvo in turizem, so v tem hipu v težkem položaju. Se pa v teh časih  krepi optimizem ne samo v našem okolju, temveč tudi v svetu. Na eni strani v prid kreditiranju govori gotovo finančni vzvod,ki do neke ravni ugodno vpliva na cenovno strukturo virov financiranja podjetja in potrebe podjetij po hitrejšem  prestrukturiranju, investicijah v digitalizacijo, spremembe nabavnih verig itd. , na drugi strani pa proti zadolženosti govorijo sistemska tveganja, s katerimi se soočajo vsa podjetja ter posledično potreba (nuja) vzpostaviti še bolj fleksibilen poslovni model, okrepiti poslovno neodvisnost pri odločanju in drugo.«

Se podjetja pogosteje/redkeje odločajo za zadolževanje oz. kako trenutne okoliščine vplivajo na presojo podjetij glede zadolževanja (kdaj se zadolžiti, do katere vrednosti …) ?

»Vsekakor se je v podjetjih okrepilo zavedanje pomena kapitalske moči, neodvisnosti pri odločanju, ki omogoča večjo odzivnost in pomena biti nezadolžen v teh negotovih časih. Velik delež fiksnih stroškov v poslovanju podjetja in hkrati visoka zadolženost, sta, milo rečeno, zelo slaba popotnica in neugodna kombinacija za neprekinjeno delovanje podjetja.

Kdaj se zadolžiti in do katere vrednosti je odločitev na eni strani podjetja, interesa lastnikov kapitala, panoge, bonitete, kreditnega potenciala, načrtov oziroma potreb podjetja ter na drugi strani odločitev financerjev, ali vidijo svoj interes in pod kakšnimi pogoji za financiranje načrtov podjetja. Kot merilo za zgornjo zadolženost se v javnosti najpogosteje pojavlja merilo razmerja neto dolg/ebitda, ki naj bi dosegal zgornjo mejo  4, kar pomeni, da podjetje potrebuje 4 leta, da z obstoječim denarnim tokom poplača kredite na dan X. Pri tem moramo imeti v vidu, da gledajoč v prihodnost denarni tok ni gotov, krediti ostajajo.«

Vsekakor se je v podjetjih okrepilo zavedanje pomena kapitalske moči, neodvisnosti pri odločanju, ki omogoča večjo odzivnost in pomena biti nezadolžen v teh negotovih časih.

Na kaj morajo podjetja paziti pri pogajanjih z banko oz. sklenitvi pogodbe?  

»Poleg stroškovne komponente morajo biti podjetja pozorna na drobni tisk v kreditni pogodbi, splošne pogoje banke, in predvsem na vse bančne zaveze, ki so pogoj za pridobitev in ohranitev kredita po dogovorenih pogojih in jih bo moralo podjetje dosegati in izpolnjevati v dobi trajanja kredita. Potrebno je, da podjetja ne zastavijo vsega svojega premoženja in da v teh časih poiščejo predvsem ali tudi alternative zadolževanju, kot so notranje rezerve, da začnejo s spremembami pri sebi.«

Potrebno je, da podjetja ne zastavijo vsega svojega premoženja in da v teh časih poiščejo predvsem ali tudi alternative zadolževanju, kot so notranje rezerve, da začnejo s spremembami pri sebi.