Konec marca 2021 bo na FURS potrebno oddati obračun Davka od dohodka pravnih oseb in s tem imeti narejeno tudi dokumentacijo o transfernih cenah za poslovno leto 2020 – cenah, po katerih si blago in storitve medsebojno zaračunavajo povezana podjetja v skupini.
O poslovnih osnovah transfernih cen ter največjih izzivih in napakah njihovega oblikovanja smo govorili z davčno svetovalko mag. Barbaro Guzina, ki bo 10. februarja letos vodila webinar Dokumentacija in izračuni transfernih cen za leto 2020 ter vloga tujih davčnih uprav v organizaciji Akademije Finance.
Mag. Guzina, pravite, da je oblikovanje transfernih cen predvsem poslovni izziv. Zakaj?
»Transferne cene naj bi bile odraz narave poslovanja z vsako povezano osebo. Preučiti moramo stroške, ki se v zvezi z vsako posamezno transakcijo pojavijo, tveganja, ki jih v zvezi s to transakcijo družba prevzema ter splošen vpliv poslovanja s povezanimi osebami na celotno uspešnost družbe. Le na podlagi tega lahko oblikujemo transferne cene, ki bodo odraz dejanskega stanja in bodo primerne z vidika obeh družb, ki sta udeleženi v posamezni transakciji. Tudi oblikovanje transfernih cen mora skratka temeljiti na popolnoma poslovnih osnovah.«
Pa so po vaših izkušnjah transferne cene v naših podjetjih tako tudi obravnavane?
»Ne vedno, oblikovanje transfernih cen na način, kot določa zakonodaja, je pogosto podporni proces in se ne dogaja na optimalen način, še posebej pa ne vključuje v zadostni meri zaposlenih, ki dobro poznajo poslovne procese. Vse prevečkrat se transferne cene oblikujejo izključno z davčnega vidika, ki ne upošteva nujno poslovnih zakonitosti. In pri tem niti Finančna uprava RS ni v pomoč, saj prepogosto pri inšpiciranju transfernih cen deluje izjemno ozkogledno.«
Vse prevečkrat se transferne cene oblikujejo izključno z davčnega vidika, ki ne upošteva nujno poslovnih zakonitosti. In pri tem niti Finančna uprava RS ni v pomoč, saj prepogosto pri inšpiciranju transfernih cen deluje izjemno ozkogledno.
Kateri so navečji izzivi pri oblikovanju transfernih cen?
»Največji izziv pri oblikovanju transfernih cen je predvsem določitev primerljive tržne cene, saj poslovna razmerja med povezanimi osebami težko primerjamo z le-temi med nepovezanimi osebami. Ker to pogosto ni mogoče, je potrebno transferne cene določati na drugačne načine – z metodami transakcijskega dobička oziroma s kombinacijo več metod. Največji izziv je za vsako posamezno transakcijo izbrati najprimernejšo metodo.«
Največji izziv je za vsako posamezno transakcijo izbrati najprimernejšo metodo.
S katerimi napakami se na tem področju najpogosteje srečujete?
»Hčerinske družbe pogosto nimajo vpliva na oblikovanje transfernih cen, pogosto niti ne vedo, kaj je v ozadju oblikovanja, zato se metode določajo in argumentirajo naknadno.«
Glede na to, da predlaganje dokumentacije davčnemu organu ni predpisano in se dokumentacija predloži le na izrecno zahtevo, so morda podjetja zato slabše pripravljena?
»Mislim, da ne. Vsa uspešna podjetja to dokumentacijo tako ali tako pripravijo, morda sicer ne ravno do roka, ki je prekratek. Pripravijo pa jo. Je pa v praksi še precej različnih tolmačenj, ravnanj, ipd. davčnega organa v primeru inšpekcije. V Sloveniji je na davčnem področju le malo gotovosti.«
V Sloveniji je na davčnem področju le malo gotovosti.
So se na področju davčne ureditve transfernih cen v zadnjem času zgodile kakšne pomembnejše spremembe?
»V sami zakonodaji ni bilo nobenih večjih sprememb, se pa stalno razvija in spreminja praksa. Predvsem je v zadnjem času pomemben tudi celosten pogled, na kakšen način transferne cene za različne transakcije skupaj vplivajo na uspešnost poslovanja opazovane družbe. Pomembna je kakovostno izvedena funkcijska analiza, saj mora oblikovanje transfernih cen to odražati.«
Se morda nadzor nad tem področjem v zadnjem času kaj povečuje? S strani Fursa? Kaj pa tujih davčnih uprav?
»Nadzor se je povečal predvsem v zadnjih nekaj letih, trenutno pa stagnira. V času, ko je bila razglašena pandemija, se je zmanjšal obseg davčnih pregledov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, ne moremo pa predvideti, kako bo v prihodnosti. Nekatere tuje davčne uprave izvajajo zelo intenziven nadzor nad oblikovanjem transfernih cen.«
Nekatere tuje davčne uprave izvajajo zelo intenziven nadzor nad oblikovanjem transfernih cen.
Kako pa se spreminjajo sankcije na tem področju?
»Sankcije (kot na primer globe) na tem področju se v zadnjem času niso spreminjale in jih načeloma FURS ne nalaga (kar je edino pravilno).«
Lahko izpostavite kak razmeroma nedaven odmevnejši primer s Slovenijo povezane mednarodne družbe, ki je s prilagajanjem transfernih cen za blago in storitve dobiček prelila v državo z ugodnejšim davčnim sistemom?
»Ti primeri navadno niso tako odmevni, predvsem zaradi dejstva, da se rešujejo na lokalni ravni s prilagajanjem dobička, ki ga inšpicirana družba izkaže za davčne namene in ne v sodelovanju z njenimi povezanimi družbami. Vsaka družba lahko namreč v praksi plačuje kakršne koli transferne cene, a mora prihodke iz tega naslova v davčnem obračunu povečati najmanj na raven primerljivih tržnih cen oz. odhodke zmanjšati najmanj na raven primerljivih tržnih cen.«
