(intervju) Z DSA bolj transparentni, kazni za kršitelje velike

V sredini februarja je v veljavo stopil Akt o digitalnih storitvah (DSA – Digital Services Act), katerega namen je ustvariti varnejše spletno okolje za digitalne uporabnike in uporabnice in podjetja ter zavarovati temeljne pravice v digitalnem prostoru. O ključnih novostih, ki jih je prinesel DSA, z njim povezanih izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša tudi za slovenska podjetja, smo se pogovarjali s predsednikom Oglaševalskega razsodišča Jako Repanškom. Repanšek bo o novostih, ki jih prinaša nova evropska digitalna regulative, podrobneje spregovoril tudi na aprilskih 10. Dnevih prava zasebnosti in varovanja informacij.

Katere so ključne novosti, ki jih prinaša Akt o digitalnih storitvah, ki je stopil v veljavo sredi februarja letos?

»Akt o digitalnih storitvah je le eden od številnih novih regulatornih aktov, ki jih je EU sprejela v okviru t.i. Evropskega digitalnega desetletja, ki ga je odhajajoča Evropska komisija napovedala ob začetku svojega mandata. Poleg DSA bodo na poslovne modele evropskih digitalnih podjetij vplivali tudi Akt o digitalnih trgih (DMA), Akta o podatkih in upravljanju s podatki (DA in DGA) in seveda prihajajoči Akt o umetni inteligenci. Vsi navedeni akti so uredbe po pravu EU, kar pomeni odmik od dosedanje prakse urejanja tega področja z direktivami. Cilj EU je, podobno kot na področju varstva zasebnosti z GDPR, da z uredbami (ki učinkujejo enako v vseh državah članicah) poenoti ureditev enotnega digitalnega trga EU. Akt o digitalnih storitvah se prvenstveno nanaša na vsebine v digitalnem prostoru in kot ključna vprašanja določa učinkovitejše varstvo potrošnikov in njihovih temeljnih pravic na spletu, bolj pošten internetni ekosistem brez nezakonitih vsebin, storitev in proizvodov, vzpostavlja okvir za transparentno delovanje spletnih platform in jasnih obveznosti za njihovo odgovornost, spodbuja inovativnosti, konkurenčnosti in rast na notranjem trgu EU.«

V čem je izkušnja spletnega uporabnika od 17. februarja letos dalje drugačna? 

»DSA prinaša številne obveznosti za posredniške platforme, pri čemer pa so te obveznosti določene asimetrično – največ obveznosti imajo zelo velike spletne platforme (npr. Google, Facebook, TikTok, Amazon, YouTube …). Uporabniška izkušnja na omenjenih platformah se je že prilagodila, ključne spremembe pa bodo vidne, ko se bo DSA tudi v praksi izvajal v svojem polnem namenu. Na spletu (in tudi v spletnem oglaševanju) bo manj nezakonitih ali ‘škodljivih’ vsebin, odgovornost plaftorm za izvajanje kodeksov ravnanj, moderiranja spletnih vsebin in nasploh družbene odgovornosti bo vse večja. Spletni uporabniki imajo z uveljavitvijo DSA precej več pravic, ko gre za ciljano oglaševanje, ki je denimo v celoti prepovedano za otroke in mladostnike. Spletne tržnice morajo natančno poznati svoje stranke/ ponudnike blaga in storitev. Nasploh lahko napovemo, da bodo poslovanje, oglaševanje in izmenjava informacij v digitalnem okolju na podlagi DSA bolj transparentni, kazni za kršitelje bodo velike (podobno kot pri GDPR).«

Kateri so ključni izzivi, ki jih ta Akt s seboj prinaša?

»Podobno kot pri GDPR gre za revolucionaren regulatorni sveženj, ki bo potreboval veliko let, da zaživi v polnosti. GDPR še danes, skoraj šest let po uveljavitvi, odpira številne dileme in vprašanja, pravna praksa ni enotna, dilem je veliko. Enako gre pričakovati pri DSA, DMA, Aktu o umetni inteligenci. Kot poseben izziv pa vidim tudi možnost pretirane ‘cenzure’, ki bi jo preveč široko uveljavljanje določb DSA lahko imelo na svobodo komunikacij, če želite, tudi na svobodo izražanja.«

Kaj pa priložnosti?

»DSA in DMA sta v svojem bistvu namenjena izenačevanju priložnosti za evropska digitalna podjetja, ki najmanj zadnjih 20 let močno zaostajajo za ameriškimi in v zadnjem času tudi kitajskimi podjetji. Zlasti za evropska srednja in mala podjetja prinašata številne priložnosti v krepitvi poslovnih modelov na enotnem digitalnem trgu. To velja tudi za slovenska podjetja, ki pa po mojem mnenju v veliki večini niso seznanjena z vsemi novostmi, ki jih prinaša nova evropska digitalna regulativa.«

Katere spremembe pa prinaša na področju oglaševanja?

»DSA poudarja preglednost, zlasti glede zbiranja in uporabe podatkov, pri čemer pokriva vse oblike digitalnega oglaševanja. Obenem tudi dopolnjuje GDPR (npr. pri zahtevah za privolitev ciljanega oglaševanja). Kot omenjeno, po novem na spletnih platformah ni dovoljeno ciljano oglaševanje otrokom in mladostnikom. Prepovedana je tudi uporaba posebnih vrst osebnih podatkov za ciljanje, uporabniki pa morajo biti jasno obveščeni, da gre za ciljano oglaševanje. Nenazadnje, zelo velike platforme morajo omogočiti dostop do repozitorijev oglasov tudi raziskovalcem in civilni družbi.«

Kako bo DSA vplival na delo Oglaševalskega razsodišča?

»Na naše delo in poslanstvo bo vplival posredno, saj Oglaševalsko razsodišče odloča izključno na podlagi Oglaševalskega kodeksa. Vendar pa bo v širši etični prostor DSA prinesel številne ukrepe, ki bodo vplivali na etičnost in transparentnost medijskega in oglaševalskega okolja, začenši s transparentnostjo navajanja oglaševalcev, regulacijo vplivnostnega oglaševanja in nenazadnje, z obveznostmi platform za odstranjevanje nezakonitih in tudi neetičnih vsebin.«

Deli:

Povezana vsebina

Jure 2
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic