Intervju z izvoznikom leta 2023: Delamo najboljše steklenice, ker smo ravno prav trmasti

Peter Čas, Steklarna Hrastnik: Znamo narediti najzahtevnejše steklenice, v katere naši kupci polnijo žgano pijačo tudi za 6.100 dolarjev

S Petrom Časom, ki je od avgusta generalni direktor skupine Vaider, katere del je Steklarna Hrastnik – to je vodil prej –, smo se pogovarjali o razlogih za izjemne rezultate Steklarne Hrastnik in o njeni prihodnosti. O tem, kako je mogoče, da že pet odstotkov prihodkov z embalažnim steklom ustvarijo v ZDA, kako so lahko v dveh letih prihodke povečali za tri četrtine in kako bodo poslovali letos. Zanimalo nas je, ali bodo lahko tudi dolgoročno ohranili lansko izjemno dobičkovno maržo. Zanimalo nas je tudi, kako kupujejo elektriko, kdaj bodo začeli kot surovino uporabljati povratno embalažo, kako v tej tovarni, ki se pospešeno avtomatizira in digitalizira, preusposabljajo zaposlene …

Izvažate v 60 držav. Vaš največji trg je s 40-odstotnim deležem Italija, sledita Francija in Nemčija. So ti bližnji trgi največji, ker steklo ne prenese visokih transportnih stroškov?

Predvsem komercialno steklo, torej steklenice za pivo, vino, mineralno vodo, kjer so cene nižje, prenese stroške transporta na razdalji od 400 do 600 kilometrov. Naši nišni izdelki pa prenesejo tudi stroške čezoceanskega prevoza. V tem segmentu trga smo na svetu samo dva ali trije proizvajalci. Poleg nas, Steklarne Hrastnik, sta naša tekmeca iz Francije in Italije.

S prodajo v ZDA ustvarite že pet odstotkov prihodkov. S čim ste tam konkurenčni? Boste v ZDA še povečevali prodajo?

ZDA so zelo zanimiv trg. Sami nimajo steklarne, ki bi bila v tem nišnem segmentu, kjer nastopamo mi. Naš konkurent je sicer postavil steklarno v Mehiki, a vsem potrebam trga ne more zadostiti. V Ameriki smo začeli intenzivno delati že pred nekaj leti. Pri kupcih uspešno nastopamo prek partnerjev in distributerjev, ponekod pa tudi z direktnimi stiki. Tam prodamo največ steklenic za ameriški viski bourbon, gin, vodko …

Steklo je pravzaprav staljen pesek. Osnovna sestavina stekla je kremenčev pesek, ki ga morate toliko segreti, da se stali. Steklarna Hrastnik ima enega najčistejših stekel na svetu. Od česa je odvisna čistost stekla in zakaj je to pomembno?

Naše steklo je povsem prosojno, brez odtenkov sive ali zelene, ki jih imajo stekla nižje kakovosti. Čistost oziroma prosojnost stekla je pomembna, ker z njo poudariš lepoto in dizajn steklenice, s tem pa vsebino pijače. Čistost stekla je še posebej pomembna, če nanj nanašaš še barvo. Če želiš dobiti res pravi barvni odtenek steklenice, mora biti steklo prosojno. Denimo zdaj smo v pogovorih s kupcem, ki posamezno steklenico pijače proda za 3.200 do 6.100 dolarjev. Taka cena zahteva zelo lepe steklenice, steklenicam se dodaja še dekoracija iz zlata ali srebra. Da dobiš tako čisto steklo, je odvisno od mnogo dejavnikov, od materialov, s katerimi zgradimo peč, načina zgorevanja, mešanice goriv, ki jih uporabljamo pri taljenju, osnovnih surovin. Denimo kremenčev pesek, ki ga uporabljamo mi, mora imeti čim manjšo vsebnost železa. Pri izdelavi najčistejšega stekla ne moremo uporabljati črepinj oziroma stekla, ki ga dobimo iz povratne embalaže. Za najbolj čisto steklo lahko pri proizvodnji znova uporabimo samo naše steklo.

Najčistejše steklo ni edino steklo, ki ga izdelujete. Boste začeli kot surovino namesto kremenčevega peska uporabljati povratno embalažo oziroma odpadno steklo?

V eni od obeh peči, ki ju imamo v Hrastniku, bomo jeseni začeli uporabljati črepinje oziroma zdrobljeno povratno embalažo. Zdrobljeno povratno steklo bo pomenilo 10 odstotkov osnovne surovinske zmesi. Bomo pa skrbno nadzirali vsebnost železa. V srbski tovarni SFS bo ta delež precej večji, tam bomo uporabljali 70 odstotkov povratne embalaže.

Kje boste dobili črepinje oziroma odpadno steklo?

V Sloveniji ponudnika steklenih črepinj še ni, jih je pa kar nekaj v Evropi, denimo tudi v Avstriji.

Katere ključne stvari ste naredili, da ste postali eden od dveh oziroma treh vodilnih evropskih ponudnikov premijskih steklenic?

Najprej smo se morali osredotočiti na samo en program. Nehali smo izdelovati luči in kozarce in se osredotočili samo na program steklenic. To odločitev smo podprli z naložbami in opolnomočili sodelavce z novimi znanji. Z izobraževanji smo dvignili znanje zaposlenih na raven, ki jo pričakujejo kupci embalažnega programa, in to na vseh ravneh, od oblikovanja steklenic do fleksibilnosti v proizvodnem procesu. Pripravljeni smo delati zelo majhne serije. Naši zaposleni so vztrajni, ali pa trmasti, če hočete, da so pripravljeni delati toliko časa, da dobimo najzahtevnejše oblike stekla.

V zadnjih dveh letih ste prodajo povečali kar za tri četrtine, na lanskih 99,5 milijona evrov. Kako vam je uspelo?

Del tega skoka prodaje je posledica dviga cen, ki smo ga dosegli vsi v energetsko intenzivni industriji, del pa uspešne prodaje, ki smo jo dosegli s strateškimi kupci na trgih Italije, Francije, tu imamo lastno prodajno pisarno v mestu Cognac, lani smo prodajno pisarno odprli v Edinburgu. Prodajno smo lahko rasli, ker smo zaradi naložb povečali proizvodne zmogljivosti. V letu 2020 smo zmogljivosti povečali za 40 ton, letos še za dodatnih deset, skupaj smo torej zmogljivosti povečali za 30 odstotkov. Hkrati smo še izboljšali izkoristek proizvodnje oziroma zmanjšali izmet. Pri tem letos dosegamo vrhunske rezultate in ocenjujemo, da lahko izmet zmanjšamo samo še za odstotek ali dva. Večja prodaja je posledica tega, da prodamo več proizvedenega stekla po boljših cenah.

Še pred nedavnim ste napovedovali, da boste letos imeli 20-odstotno rast prodaje. A gospodarstvo se ohlaja. Boste dosegli cilj?

Da, tudi mi, tako kot tudi drugi proizvajalci stekla, zlasti zdaj po počitnicah čutimo ohlajanje trga. Cene smo prisiljeni zniževati. Sodimo na trg široke potrošnje, upad povpraševanja je sicer delno povezan tudi s tem, da je bilo lani izjemno povpraševanje po steklu in so si podjetja ustvarila velike zaloge, ki jih zdaj zmanjšujejo. Zdaj je na trgu boj za naročila, ni pa naš interes, da se razprodamo. Računamo, da bomo letos prihodke povečali ne za 20 odstotkov, kot smo načrtovali sprva, ampak za pet odstotkov. Dobičkonosnost pa bomo ohranili na lanski ravni oziroma jo bomo še izboljšali. To nam uspeva zaradi preteklih poslovnih odločitev o zakupu energentov in sistematičnega vlaganja v povečanje učinkovitosti in produktivnosti proizvodnje, znanje in zadovoljstvo zaposlenih.

Pravite, da cen ne boste toliko znižali, da bi se razprodali. A veliko manevrskega prostora nimate. Peči ne morete ugasniti.

Veliko manevrskega prostora res nimamo, a nekaj ga je. Na vsako peč imamo štiri steklarske stroje. En steklarski stroj lahko ugasnemo, več pa ne. Ko ugasnemo steklarski stroj, tudi namesto osnovne zmesi pri proizvodnji uporabljamo več lastnega povratnega stekla. To zniža stroške energije.

Lani vam je dvige cen energije uspelo prenesti v svoje cene. Ste cene zvišali še bolj, kot se je podražila energija?

Da, to nam je uspelo, cene smo zaradi velikega povpraševanja zvišali bolj, kot se je podražila energija. Dvigi so bili večji tudi zaradi naše strategije o dolgoročnem zakupu energije, pogodbe tako za elektriko kot zemeljski plin imamo sklenjene za več let vnaprej. Letos tako kupujemo že del energije za leto 2026, za leto 2024 imamo večino energije že kupljene, del tudi za leto 2025. Tako imamo pregled nad stroški energentov in vemo, do kod se lahko prilagajamo s cenami.

Kdaj podpišete pogodbo o nakupu energije?

Nimamo neke zlate paličice, da bi zares vedeli, kdaj zakupiti energijo. Z dobavitelji plina in elektrike delamo zelo partnersko, in ko se odločamo o nakupu, v največji meri poslušamo njihove napovedi. Sicer se večkrat na mesec slišimo z njimi, spremljamo gibanje cen, spremljamo, kaj se dogaja na političnem parketu. Če dolgoročno zakupujemo, na primer letos v vsakem četrtletju 10 odstotkov energije za leto 2026, oziroma če za štiri leta vnaprej zakupiš 25 odstotkov energije, dolgoročni vplivi nihanj tudi nihajo.

Kakšne so cene za leto 2026?

Za leto 2026 so cene zemeljskega plina 40 evrov za kubični meter, letos ga plačujemo nekje po 30 evrov. Cena elektrike za leto 2026 je nekje med sto in 120 evri za megavat. Dolgoročno gledano verjamem, da bo cena elektrike med sto in 110 evri, nižje ne bo, ker bo poraba večja.

Ali kupujete samo zeleno elektriko? Je dražja?

Da, kupujemo samo elektriko z zelenim certifikatom, premija na to elektriko je nekajodstotna. Se pa uporaba te elektrike zelo pozna v našem trajnostnem poročilu in v presojah o ogljičnem odtisu, ki jih pri nas delajo kupci.

Zakaj pravite, da bo vaš vodik, ki ga boste pridobivali z elektrolizerjem, zelen?

Že v preteklosti smo investirali v fotovoltaične elektrarne, trenutno v Hrastniku gradimo zadnjo, tako da bomo sami proizvajali nekaj manj kot dva megavata energije. S partnerji v Sloveniji, ki imajo večje sončne elektrarne, se povezujemo za dobavo te elektrike. Kupujemo električno energijo z zelenim certifikatom. Tako bo elektrolizer poganjala energija, pridobljena iz lastnih in pogodbenih sončnih elektrarn.

Tudi če bo vaš elektrolizer poganjala elektrika iz sončnih elektrarn, je dejstvo, da je proizvodnja vodika energetsko zelo zahtevna.

Res je, vsaka pretvorba energije je potratna. Na drugi strani pa je vodik edina tehnologija, ki lahko zamenja zemeljski plin kot vir moči za proizvodnjo stekla. Čez mesec dni bomo izvedli prvi industrijski poskus, kjer bomo namesto zemeljskega plina uporabili vodik. Treba bo preizkusiti vplive vodika na ognjevarne materiale, na življenjsko dobo peči, je še kar nekaj neznank. A ravno te razvojnoraziskovalne ekipe nam kažejo smer, v katero se bo razvijala energetsko intenzivna industrija.

Ni pa videti, da bi se vaš tehnološki postopek pridobivanja stekla tako spremenil, da bi potrebovali bistveno nižjo temperaturo za taljenja peska v steklo?

Za taljenje kremenčevega peska oziroma celotne zmesi v steklo potrebujemo temperaturo 1.500 stopinj Celzija, kar je več, kot denimo potrebujejo jeklarne. Ne, ni videti, da bi se tehnološki postopek spremenil tako, da bi potrebovali bistveno nižjo temperaturo. Edino energent se lahko zamenja. Že zdaj obstajajo steklarske peči samo na elektriko. A te peči, ki delujejo samo na elektriko, so manjše, do velikosti sto ali 120 ton. Pri tem pa se je treba zavedati, da je električna energija dražja od zemeljskega plina in zato je tako steklo precej dražje. Pri novi peči, ki je začela delovati letos maja, smo sicer povečali delež elektrike kot energenta. Njena predhodnica je uporabljala deset odstotkov elektrike, novo peč poganja 60 odstotkov zemeljskega plina in 40 odstotkov elektrike.

Kako kupci izbirajo steklenice?

Večje blagovne znamke imajo svoj dizajn steklenic, ki ga dodelamo glede na tehnično zmožnost izdelave steklenice. Manjšim kupcem pa ponudimo steklenice, ki smo jih razvili sami, ali pa razvijemo steklenico posebej zanje. V zadnjem času je vse povezano s trajnostjo, prizadevamo si za zmanjšanje teže steklenic oziroma uporabo manj stekla. Zato kupcem ponujamo rešitve z optimizacijo teže steklenic in s tem z nižjim ogljičnim odtisom. Sicer se pa vsaka žgana pijača poenoti z določeno obliko steklenice, na primer steklenice za konjak so zelo bogate z debelim dnom, za gin so steklenice že bolj vitke, prav tako za vodke, viski ima značilno obliko z ozkim grlom …

Rekli ste že, da boste začeli uporabljati odpadno steklo. To verjetno od vas zahtevajo kupci.

Da, kupci merijo dobavitelje po uporabi deleža črepinj oziroma odpadnega stekla. Ko pri proizvodnji stekla uporabljaš več odpadnega stekla, potrebuješ manj energije. Pri uporabi 10 odstotkov črepinj namesto osnovne zmesi se poraba energije peči zmanjša za odstotek. Pri energetsko intenzivni industriji so to ogromne številke.

Koliko je trajnostni vidik v resnici odločilen pri pogajanjih s kupci?

Prav zdaj smo sredi razpisnega naročila enega od velikih lastnikov blagovnih znamk. Trije najpomembnejši pogoji so cena, trajnost in razvojno-partnerska komponenta. Pred petimi leti sta bili pomembni samo kakovost servisa in cena. Zdaj okoljski vidik pomeni tretjino pri odločitvi o poslu. Tu ne govorim o premijskih steklenicah, ker tu z uporabo črepinj ni mogoče narediti dovolj čistega stekla. Steklena povratna embalaža se lahko uporablja pri komercialnem steklu oziroma steklenicah za pivo, vino, mineralne vode.

Vaš trg je videti kar stabilen. Panoga je kapitalsko zelo intenzivna, kakšni novi igralci se verjetno ne pojavljajo?

Da, to je panoga strateških igralcev, novih vstopov tako rekoč ni – en vstop se je zgodil pred tremi leti v Ameriki, a soinvestitor v novo steklarno je bil japonski steklar. V naši panogi gre bolj za prevzeme in konsolidacijo znotraj panoge, v lastništvo vstopajo tudi finančni skladi. Pa ni denar največja ovira za vstop v panogo, še večja ovira je znanje, če ga ni, je vstop novega proizvajalca nemogoč.

Steklarska panoga je torej v resnici majhna. Najbrž osebno poznate vse igralce?

Da, ni nas veliko. Vsi se poznamo. Imamo Združenje proizvajalcev steklarske embalaže in dvakrat letno se srečamo, kjer v skladu s pravili o protimonopolnem delovanju razpravljamo o razmerah v industriji.

Lani ste imeli zelo veliko dobičkovno maržo. Je dolgoročno vzdržna? Boste v prihodnjih letih lahko obdržali maržo na ravni lanskih rezultatov, ko je bila EBIT marža 24-odstotna, EBITDA marža pa 32,6-odstotna? Kako pa bo s skupino Vaider?

V Steklarni Hrastnik sami je ta marža dolgoročno vzdržna in jo bomo obdržali na tej ravni. V skupini Vaider v Paraćinu pa uvajamo tudi nižjo raven izdelkov, torej komercialno embalažo za pivo, vino, vode, kozarce za vloženo zelenjavo, embalažo za otroško hrano – gre za nižji cenovni razred. Zato bomo kot skupina rasli po prihodkih, računam, da bomo te z lanskih sto milijonov evrov, kolikor smo jih ustvarili v Hrastniku, kot skupina v petih letih povečali na 300 milijonov evrov. Rasli bomo po ustvarjenem dobičku in posledično pri naložbah, dobičkovna marža pa bo manjša, ciljna marža skupine Vaider je 25-odstotna EBITDA marža, kar je lep dosežek.

V Hrastniku ste v minulih letih izvajali izjemno intenziven naložbeni cikel. V šestih letih ste investirali 93 milijonov evrov, v zadnjih treh letih ste podvojili opredmetena sredstva. Kakšne naložbe imate v načrtu? Napovedali ste, da boste v Hrastniku zmogljivosti do leta 2028 povečali za tretjino.

Proizvodne zmogljivosti v Hrastniku želimo povečati za tretjino, kar bomo naredili do leta 2028, ko bo treba zamenjati drugo od dveh peči. Zdaj 120-tonsko peč bomo povečali tako, da bomo v njej lahko proizvedli 200 ton stekla na dan. Za tako peč potrebujemo precej več prostora. Ker ga ni na voljo za novogradnjo, bomo peč razširili na prostor, kjer je zdaj naša upravna stavba. Za uresničitev teh načrtov si ne samo želimo, ampak moramo še pred postavitvijo nove peči zgraditi novo upravno stavbo, ki bo čez cesto, tam, kjer občina pripravlja novo obrtno-industrijsko cono (OIC). Na območju OIC bi postavili tudi obrat dekorja, v idejnem načrtu je tudi lastna orodjarna. Razvijali pa bomo tudi storitve za celotno skupino Vaider.

Vaša proizvodnja je taka, da mora delati ves čas, 24 ur na dan, vse dni v letu. Za zaposlene je to zahteven ritem, ki ga je pripravljeno sprejeti vse manj ljudi. Kako vam uspeva? Kakšne spremembe opažate?

Predvsem moramo biti zelo hvaležni, da imamo tako pripadne zaposlene. In tudi smo. Večina zaposlenih, ko se enkrat sreča s proizvodnjo stekla, lahko rečem, da se zaljubi v to panogo, v steklene izdelke. Seveda pa ogromno vlagamo v izobraževanje zaposlenih, v dejavnosti, ki so povezane z njihovim zadovoljstvom. V zadnjih treh letih smo plače zvišali za 30 odstotkov. Deficitarne poklice še dodatno nagrajujemo in spodbujamo, da se razvijajo v steklarni. Veliko vlaganj gre sicer v avtomatizacijo in digitalizacijo, da je in bo potrebnega čim manj človeškega dela in da stroje upravljajo visoko usposobljeni zaposleni. Sestava delovnih mest se torej že spreminja, saj bomo vsi potrebovali kompleksna znanja – ki pa bodo tudi bolje plačana.

Tam, kjer nadzorujete kakovost steklenic, so precejšen del zaposlenih nadomestili roboti. Kako bo čez pet let, koliko zaposlenih bo še v proizvodnji?

Mislim, da bo število zaposlenih enako. Bo pa zelo malo ročnega dela, namesto tega bo potrebno zelo veliko znanja za upravljanje strojev, izkoriščanje umetne inteligence, ki jo v procese že uvajamo, in to pri načrtovanju proizvodnje, iskanju napak, vodenju peči, izboljševanju energetske učinkovitosti. V proizvodnji bo potrebno ogromno inženirskega znanja, tehnološkega znanja. Če me sprašujete konkretno za kontrolo steklenic, bo tam predvidoma namesto treh pregledovalk en inženir. Potrebovali pa bomo seveda tudi izkušene nabavnike, prodajnike, logiste, ki bodo podprli operacije podjetja.

Kaj bodo delale delavke, ki so zdaj pregledovalke kakovosti steklenic?

Prešolali jih bomo. Za prenos ključnih znanj smo oblikovali razvojni mentorski proces, ki temelji na praktičnem učenju in v katerem izkušeni zaposleni pomagajo manj izkušenim pri njihovem razvoju. Hkrati razvijamo mentorsko mrežo na vseh področjih.

Opredeljene imamo tri vrste mentorstva: za uvajanje novozaposlenih delavcev, ob zamenjavi delovnega mesta in razvojno mentorstvo. To izvajamo za razvoj, dvig produktivnosti, veščin in znanj zaposlenih v okviru obstoječega delovnega mesta. V zadnjih dveh letih smo skozi mentorski sistem vzpostavili tudi obvezno opravljanje strokovnih izpitov. V program mentorstva in opravljanje strokovnih izpitov je bilo že vključenih 268 delavcev. V projektu prestrukturiranja iz delovnega mesta pregledovalec v delovno mesto operater kontrolne linije smo od 10 delavcev uspešno prestrukturirali pet zaposlenih. Našo mentorsko mrežo sestavljajo 98 mentorjev in trije razvojni mentorji.

Kaj pričakujete od digitalizacije? Ste nosilec projekta CEDIT, prek katerega boste uvedli najmodernejše sisteme povezovanja tehnologij v proizvodnji in preostalih procesih.

Pričakujemo nadgradnjo uporabe umetne inteligence, uporabo avtonomnih vozil, avtomatske kontrolne stroje in izboljšanje kontrole izdelkov, še bolj stabilno in kakovostno proizvodnjo.

Deli:

Povezana vsebina

Jadek&Pensa_240202_01131
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic