Kako COVID-19 vpliva na čezmejno izterjavo?

Avtorica: Elizabeta Žgajnar

Evropske države so tako kot Slovenija sprejele ukrepe, da bi bilo tveganje za okužbo z novim koronavirusom čim manjše. Vse to vpliva na življenje posameznika in gospodarstvo. Bistveni ukrepi glede delovanja sodišč so, da se v tem času naroki ne opravljajo, sodišča ne odločajo, razen v nujnih zadevah, sodna pisanja se ne vročajo in procesni roki ne tečejo. Zadržan je tek materialnopravnih prekluzivnih rokov in zastaralnih rokov. Materialnopravni prekluzivni roki so tisti roki, ki upravičencu nalagajo, da mora svoje upravičenje uveljavljati brez nepotrebnega odlašanja – npr. vložiti tožbo zaradi motenja posesti, izpodbojno tožbo… Ti roki v času pandemije ne tečejo in bodo po koncu pandemije tekli dalje. Za poplačilo upnikov to pomeni, da se bo čas za uveljavljanje terjatve preko sodišča podaljšal. Pa si poglejmo, kaj vse nas čaka, če že uveljavljamo ali še bomo uveljavljali svoje terjatve na sodišču v Sloveniji in po nekaterih državah v Evropi.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) posega tudi na področje izvršbe in stečaja. Z izvršbo ni mogoče poseči na noben dohodek, ki je izplačan na podlagi tega zakona. Prav tako so iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki so izplačani na podlagi tega zakona (92. člen).  Zakon določa, da se odložijo vsi sodni izvršilni postopki in zadržijo vse davčne izvršbe. Odlog velja za vse izvršilne postopke ne glede na sredstvo izvršbe. Odlog izvršilnega postopka v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet pomeni, da z že zarubljenimi sredstvi dolžnik ne bo mogel razpolagati, nadaljnega rubeža pa banka ne bo opravljala v času odloga. Pri izvršbi na plačo v času odloga delodajalec ne bo opravljal odtegljajev plače dolžnika. Odložitev izvršilnih postopkov ne velja le za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (93. člen).  Po poteku odloga (31. maja 2020, možno bo podaljšanje za 30 dni, če epidemija ne bo preklicana do 15. maja 2020) pa bo izvršbo potrebno nadaljevati po uradni dolžnosti. 

Pomemben zakon, ki vpliva na izvršilne postopke in predvsem možnost poplačila upnikov, je tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ). Ta je v 3. členu določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v nujnih zadevah. To so roki v katerih morajo stranke opraviti posamezno procesno dejanje (vložiti pritožbo, ugovor …). Ker ti roki začasno ne tečejo, stranke ne bodo zamudile s procesnimi dejanji. Obenem pa to pomeni tudi, da sklepi v izvršilnem postopku v času prekinitve teka roka ne bodo postali pravnomočni. Pri izvršbi na plačo je pravnomočen sklep o izvršbi pogoj, da lahko delodajalec upniku plača že zarubljen del plače dolžnika (129. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanj ZIZ),  enako pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet (138. člen ZIZ).  Upniki tako ne bodo prišli do poplačila v tem času.

V Avstriji …

V  Avstriji sodni izvršitelji ne izvršujejo izvršilnih dejanj. Sodišča so dostopna le za nujne zadeve, sicer so odložene vse nenujne obravnave od 16. 3. 2020. Zagotovljeno pa je poslovanje po elektronski pošti. Roki v sodnih postopkih so bili prekinjeni do 30.4.2020 in začnejo teči 1. maja 2020, razen za postopke insolventnosti ali če sodišče odloči drugače. Če je na ekonomsko uspešnost vašega pogodbenega partnerja močno vplivala kriza COVID-19 in vam zaradi tega ni plačal svoje obveznosti, ki so zapadle med 1.4.2020 in 30.6.2020, izterjave dolga zoper njega ni mogoče začeti. Omejene so tudi zamudne obresti in sicer na 4 % letno. To velja za vse plačilne obveznosti iz pogodb, ki so sklenjene pred 1. 4. 2020. Enako velja tudi za pogodbeno kazen, če je ta dogovorjena za neopravljeno storitev. Posledica zamude mora biti v omejitvi dela zaradi COVID-19. Odložene so izvršbe s prisilno izselitvijo iz stanovanja, ki je nujno potrebno dolžniku za življenje. Dolžnost dolžnika, da zaradi prezadolženosti vloži stečaj, ne velja v primeru prezadolženosti  med 1.3.2020 in 30.6.2020. Če je prezadolženost tudi po tem času, je potrebno vložiti predlog za stečaj v roku 60 dni po 30. 6. 2020 ali v roku 120 dni od nastanka prezadolženosti, kar se konča pozneje.

V Nemčiji …

Tudi v Nemčiji so sprejeli zaščitne ukrepe. Sodna dejanja so omejena le na nujna. Sprejeli so predpise glede zaščite najemnikov pred izselitvijo iz stanovanja, ki je dom, in nujnih poslovnih prostorov, zaradi neplačila najemnine zaradi izgube dohodka zaradi pandemije COVID -19. Uredba pa se nanaša na zapadle najemnine za čas od aprila do junija 2020. Če so najemnine neplačane že pred aprilom 2020, je odpoved najemne pogodbe mogoča. Zaščiteni so potrošniki in mikro podjetja (do 9 zaposlenih). Predlagajo lahko odlog plačila za obveznosti iz pogodbenih razmerij, ki so potrebna za preživetje (npr. elektrika, plin), najemnine… Razlog je lahko le v zmanjšanju sredstev zaradi pandemije za svoje preživetje in preživetje svojih gospodinjskih članov, ki so jih dolžni preživljati, podjetja pa brez ogrožanja poslovanja.

V Italiji …

V Italiji so vse obravnave preložene na 11. maj 2020, prav tako se prekinjeni roki za opravo kateregakoli dejanja v civilnem in kazenskem postopku.

Kako je z notarskimi storitvami?

Večkrat potrebujemo tudi notarske zapise in druge storitve notarjev. Tudi njihovo delo je nekoliko spremenjeno. Pri nas so notarske pisarne odprte, vendar imajo skrajšan delovni čas. Delajo od 9. do 12. ure, v sredo pa od 13. do 17. ure. V Avstriji je notarske storitve možno opraviti z uporabo eletronskih komunikacijskih sredstev do 31.12.2020. V Nemčiji notarske pisarne ostajajo odprte, posebej pa je poudarjena skrb za zaščito pred novim koronavirusom, zato se je potrebno predhodno o natančnem postopku pogovoriti s svojim notarjem. Na Hrvaškem so notarske pisarne delovale za nujne zadeve do 27.4.2020, od takrat pa delajo normalno. V Franciji so od 18. marca notarske pisarne in notarski organi zaprti za stranke, vendar je mogoče z njimi komunicirati po telefonu, e-pošti in preko videokonference, torej nudijo pravne nasvete in opravljajo nujne zadeva. Zelo podobno je tudi v Španiji in ostalih evropskih državah.

Vsi sprejeti ukrepi bodo podaljšali sodne postopke in tudi posledično izterjavo dolga, če do plačila ne pride prostovoljno. Po eni strani sprejeti ukrepi omogočajo, da dolžnik terjatev poravna pozneje, rok za plačilo se torej podaljša za čas pandemije. To pomeni, da bo terjatev mogoče izterjevati  kasneje. Po drugi strani pa je delovanje sodišč omejeno, sodna pisanja se ne vročajo, procesni roki pa ne tečejo in se bodo podaljšali, kar bo podaljšalo tudi postopek pred sodiščem, ko je zadeva že na sodišču.