Raziskava iz leta 2020 v okviru projekta Life IP Care4Climate je zajela 276 slovenskih majhnih in srednjih podjetij, pretežno iz predelovalne industrije, gradbeništva, prometa in IKT. Koliko je zanje pomembna energetska učinkovitost in koliko so pri tem primerljiva s podjetji iz tujine?
»Skoraj 60 % anketiranih slovenskih majhnih in srednje velikih podjetij (MSP) je v zadnjih treh letih izvedlo energetsko učinkovite investicije, več kot polovica pa teh v prihodnjih dveh letih ne načrtuje. Največ so investirala v organizacijske ukrepe, energetsko učinkovito razsvetljavo, ogrevalne naprave in obnove stavb, manj pogoste pa so bile investicije v samem poslovnem procesu. Večina podjetij je dosegla 10- do 20-odstotne prihranke energije«, pravi dr. Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo podrobnejše izsledke raziskave predstavila udeležencem osrednjega energetskega dogodka v Sloveniji, konference 23. Dnevi energetikov.
»Podjetja so izvajala investicije pretežno z lastnimi sredstvi, le malo jih je pridobilo subvencijo ali kredit. Pri pridobivanju nasvetov se podjetja najbolj obračajo na zasebne svetovalce za izvedbo energetskega pregleda ter na druga podjetja s tovrstnimi izkušnjami, najmanj pa koristijo državno financirani program energetskega svetovanja«, nekaj ključnih vpogledov že pred konferenco predstavi dr. Hrovatinova.
(Med drugim) premalo ozaveščeni
Raziskava je med drugim izpostavila ovire in spodbude pri odločanju za energetske naložbe. »Najpomembnejše ovire za izvedbo investicij so ekonomske narave (previsoki stroški investicije in pomanjkanje finančnih sredstev) ter pomanjkanje ozaveščenosti in organizacijski dejavniki. Tudi nemška in italijanska podjetja so ekonomske ovire prepoznala kot najpomembnejše, medtem ko so nemška podjetja za razliko od slovenskih MSP kot najmanj zavirajoči dejavnik navedla (premajhno) ozaveščenost.
Najpomembnejša notranja spodbuda za izvedbo energetsko učinkovitih investicij v slovenskih MSP je zmanjšanje stroškov zaradi manjše rabe energije, najmanjšo motivacijsko vlogo pa imajo programi izobraževanja in usposabljanja v podjetju. Med najpomembnejšimi zunanjimi spodbudami pa so javno (so)financiranje in tehnološka privlačnost izboljšav, najmanj stimulativni zunanji faktor pa so energetski pregledi«, pojasnjuje profesorica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so zasnovali in izvedli raziskavo v sklopu sicer večplastnega EU projekta, ki si prizadeva za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo in ga koordinira Center za energetsko učinkovitost IJS.
Kje smo v primerjavi z Nemčijo?
Nenazadnje pa raziskava ponuja tudi pomembne primerjave s tujimi podjetji. »Primerjava z nemškimi podjetji kaže, da se ta bolj zavedajo pomena energetske učinkovitosti kot slovenska MSP. Nemška podjetja nekoliko manj uporabljajo lastne vire za financiranje investicij kot slovenska, kredite v enaki meri, nekoliko bolj kot slovenska pa lizing, energetsko pogodbeništvo in subvencije.« Dr. Nevenka Hrovatin bo izsledke izčrpneje predstavila in pojasnila 20. septembra v sklopu dvodnevnega osrednjega dogodka energetskih strokovnjakov, konference 23. Dnevi energetikov.