Na osrednjem gospodarskem srečanju, Poslovni konferenci Portorož, med drugim tudi primeri domačih dobrih praks: črpalke, roboti in energetika ter vpogled v Slovenijo 2030. Ali lahko postanemo gospodarski tiger?
Kako pametneje do višje dodane vrednosti, bo osrednja tema že 26. Poslovne konference Portorož, ki bo potekala 19. in 20. novembra letos. Na to vprašanje bodo poskušali odgovoriti številni priznani gostujoči predavatelji, med katerimi bosta tudi nekdanji vodja za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko pri Alibabi James Hardy ter namestnik direktorja Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije WIIW Richard Grieveson.
V Sloveniji nizka dodana vrednost
Ob prehodu v letu 2024 je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj objavil, da Slovenija pri produktivnosti ne napreduje v primerjavi s povprečjem EU, še več, nazadovali smo. Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU je nizek. »Na letošnji Poslovni konferenci Portorož želimo pokazati, da ključ do visoke dodane vrednosti leži v nenehnem razvoju, inovacijah, investicijah v znanje ter povezanosti zaposlenih s podjetjem. Dodana vrednost na zaposlenega je tako odvisna od kombinacije strategij, vlaganj in organizacijske kulture podjetja,« poudarjajo organizatorji PKP Poslovna akademija Finance in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kaj se lahko naučimo iz izkušenj Alibabe?
Tokratno Poslovno konferenco Portorož bo odprl James Hardy, nekdanji vodja za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko pri Alibabi, ki bo govoril o tem, kaj se lahko naučimo iz izkušenj Alibabe, kako spodbuditi podjetja h gradnji inovativnih kultur in kako uspešno navigirati posel v časih vseobsežne negotovosti. Hardy je v pogovoru za Finance Manager, ki bo objavljen 8. novembra v Managerju, govoril tudi o tehnoloških trendih, za katere meni, da bodo oblikovali prihodnost prodaje na drobno. Kot odgovarja Hardy, ki je strokovnjak na področju globalizacije prodaje na drobno, e-trgovine in strategij rasti na spletu in trenutno vodja globalne prodaje na drobno in tržnega razvoja v podjetju Flutterwave, največjem afriškem finančnotehnološkem podjetju, je najbolj očiten trend seveda umetna inteligenca, ki bo občutno vplivala na marketing. Drugi tovrstni trend je bolj dinamična cenovna politika – tako v smislu drugačnih cen glede na del dneva, tedna, meseca kot v smislu drugačnih cen za različne posameznike, ob čemer omenja vprašanje regulacije. Ne nazadnje pa poudarja še pomen optimizacije mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov.
Naša prednost je kakovosti človeškega kapitala
O tem, kako pametneje do višje dodane vrednosti, bo govoril tudi namestnik direktorja Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije WIIW Richard Grieveson. Ekipa raziskovalcev, ki jo vodi že vrsto let, namreč srednjo in vzhodno Evropo, vključno s Slovenijo, proučuje že pol stoletja. Grieveson je v intervjuju za Manager med drugim povedal, da ima Slovenija veliko prednosti, »toda njena prednost je kakovost človeškega kapitala. Slovenija je tu res v samem vrhu.« Glede Slovenije nikakor ni pesimističen: »Če pogledamo Slovenijo, lahko ugotovimo, da je ena boljših držav v regiji z močnim položajem na področju zunanje konkurenčnosti. Ima velik presežek na tekočem računu. In ko bo svetovna trgovina okrevala, kar se bo zgodilo, bo Slovenija po mojem mnenju v zelo dobrem položaju, da bo imela od tega koristi. Ne želim sicer zmanjševati pomembnosti trenutnih izzivov, a tudi ne bi bil preveč pesimističen.« Ob tem pa poudarja, da je čas, da od modela rasti, ki temelji na uvozu inovacij prek tujih neposrednih naložb, preidemo k modelu rasti, ki temelji na domačih inovacijah. Slovenija bi morala slediti »zlasti primerom vzhodnoazijskih držav iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so prodrle z domačimi inovacijami. Nekaj take pametne specializacije se v Sloveniji sicer že dogaja, vendar bi lahko šli še veliko dlje.«
Primeri domačih dobrih praks: črpalke, roboti in energetika
Kako jim uspeva dosegati visoko dodano vrednost, bodo udeležencem konference zaupali predstavniki podjetij NGEN, IMP Pumps in Yaskawa.
Finalist izbora Izvoznik leta 2024 NGEN iz Žirovnice je v ospredju po izjemno visoki dodani vrednosti na zaposlenega, znaša kar 500 tisoč evrov, kar je osemkratnik slovenskega povprečja. NGEN je hitro rastoče inovativno podjetje, ki deluje na področju energetike. Razvijajo programsko in strojno opremo za digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega trga oziroma za boljše vključevanje trajnostnih virov energije, kot so sončne in vetrne elektrarne. »NGEN je bil ustanovljen mesec dni po tem, ko je agencija za energijo, slovenski regulator za to področje, sprejela uredbo, da bo sistemski operater Eles storitve uravnoteženja sistema moral iskati na trgu. To je bilo jasno znamenje, da se država umika s trga energetike in nanj lahko vstopimo drugi ponudniki,« je za Finance povedal Roman Bernard, direktor in soustanovitelj NGEN. Priložnost za rast na trgu vidijo, ker pričakujejo, da bodo v prihodnosti distributerji elektrike nagrajevali uporabnike, ki bodo zmogli zmanjšati uporabo energije takrat, ko je bo najbolj primanjkovalo.
»Podjetje IMP Pumps je vrsto let gradilo vse elemente blagovne znamke, to vključuje vrednote podjetja in blagovne znamke, razvoj presežkov, izjemno kakovost izdelkov, učinkovitost, produktivnost, predvsem pa odzivnost na trgu ter še marsikaj drugega,« je Damir Popović, direktor in lastnik skupine, odgovoril na vprašanje revije Finance Manager, kaj so glavni vzroki za odlično poslovanje, še zlasti za nadpovprečno rast prihodkov in dobička skupine v letu 2023. »Rast podjetja je posledica večletnega dela na omenjenih področjih in določenih okoliščin na svetovnih trgih. Ko se je vse poklopilo, so se nam trgi odprli.« V štirih letih je proizvajalec črpalk in črpalnih sistemov v primerjavi z letom 2019 potrojil sredstva, prav toliko tudi prihodke, dobiček pa so povečali za približno 400 odstotkov, na 10,9 milijona evrov. Število zaposlenih so podvojili, dodano vrednost na zaposlenega pa so v tem obdobju povečali za polovico, na 97 tisoč evrov. Več kot 95 odstotkov proizvodnje prodajo na tujih trgih – izvažajo v več kot 80 držav. Podjetje iz Komende, ki je lani zasedalo drugo mesto lestvice 500 najboljših malih in srednjih podjetij v Sloveniji po dobičku pred obrestmi, davki in amortizacijo je v zadnjem letu celo tako zelo povečalo čisti dobiček in prihodke, da je preskočilo prvo mesto in lestvico – IMP Pumps ni več srednje podjetje.
Dobro prakso Yaskawe v Sloveniji bo predstavil Hubert Kosler, direktor Yaskawinih podjetij v Sloveniji, ki je po stečaju Iskre Avtomatike leta 1990 spisal zgodbo Yaskawe v Sloveniji, v kateri se je lokacijama v Ribnici leta 2017 pridružilo še Kočevje z Yaskawa Europe Robotics, kjer so inženirji razvili novo vrsto robotov. Ob tovarni bodo postavili evropski robotski distribucijski center za regijo EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika) ter stavbo za inženiring in proizvodnjo robotskih sistemov. Kočevska tovarna robotov Yaskawa je prva tovarna industrijskih robotov japonske korporacije zunaj Azije. Za učinkovito proizvodnjo uporablja digitalni dvojček, načela vitke proizvodnje in standarde industrije 4.0. S proizvodnjo v Sloveniji pokrijejo 80 odstotkov potreb regije EMEA. Vsako leto izdelajo okoli štiri tisoč najsodobnejših robotov, do polne zasedenosti proizvodnje pa je še veliko rezerv, saj je zmogljivost tovarne 10 tisoč robotov na leto.
26. Poslovna konferenca Portorož bo gostila še številne druge zanimive govornikov, ki bodo predstavili primere inovacij in naprednih tehnologij iz različnih panog (Plume, Sportradar, Erste Bank Hrvaška), vodilne zglede inovacij ter njihove strategije za preobrazbo in višjo dodano vrednost (Roche, Bloomteq, Jaguar Land Rover). Manjkal ne bo niti poudarek na trajnosti – Ekaterina Egorova, izvršna direktorica in glavna direktorica za področje trajnosti podjetja IKEA JVE, bo govorila o ustvarjanju bolj trajnostnega vsakdana za številne ljudi, medtem ko bo Bernhard Puttinger, generalni direktor Green Tech Valley, predstavil primer dobre prakse, kako postati zeleno tehnološko središče in z inovacijami spodbujati trajnost.
Slovenija 2030 do gospodarskega tigra?
O tem, kako povečati konkurenčnost za preboj v Evropi in (so)oblikovanje uspešnih sektorjev prihodnosti, bodo v družbi državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža razmišljali tudi slovenski menedžerji Matjaž Grm (Jelovica), Peter Groznik (MSIN), Uroš Kušar (Brinox), Gregor Makuc (Lek) in Tomaž Štokelj (HSE).
Na okrogli mizi z naslovom Kako z višjo dodano vrednostjo od košate ovčke do gospodarskega tigra pa bodo sodelovali direktor tovarne leta 2024, družbe Siliko, Andraž Brodnjak ter Ljubiša Radivojević (Mainstream), Anton Kisovar (Tehnos) in Ožbej Merc (Odvetniška pisarna Jadek & Pensa). Uvod vanjo pod naslovom »Slovenija med Draghijevim poročilom in sporočilom Nobelovih nagrajencev« bo imel Branko Žibret (Kearney). V raziskavi IMD, ki temelji na odgovorih poslovnih voditeljev, tudi slovenskih, je Slovenija v primerjavi z lani zdrsnila za štiri mesta, na 46. mesto med 67 državami. Kot pravi Žibret, so slovenski poslovni voditelji »ocenili vladno učinkovitost (46. mesto) in poslovno učinkovitost (57. mesto) kot slovenski najmanj konkurenčni področji. Še zlasti bode v oči, da so (lastne) menedžerske prakse ocenili (56. mesto v primerjavi z direktorji iz drugih držav) kot enega od najmanj konkurenčnih kazalnikov v Sloveniji.«
Na PKP bosta predstavljena tudi vpogled v prihodnost bančništva z raziskavo Bančni radar, ki jo bo povzela Daniela Chikova (Kearney), ter vpogled v načrtovanje industrijske preobrazbe za leto 2030 (raziskava UL SEB). »Le« v leto 2025 pa bo segla ekonomska napoved za Evropo in Slovenijo, ki jo bosta tradicionalno predstavila znanstveni svetnik Veljko Bole z EIPF Ljubljana ter dr. Tjaša Redek, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Za konec pogled uspešnega poslovneža, podjetnika in znanstvenika
Prvi dan konference se bo končal s tradicionalno podelitvijo nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu, drugi dan in s tem 26. PKP pa s pogovorom s prof. dr. Stjepanom Oreškovićem, raziskovalcem, profesorjem in podjetnikom, ki je med drugim kupil Panvito, eno največjih živilskih podjetij v Sloveniji. »V pogovoru z Oreškovićem nikoli ne veš, kaj lahko postane tema. Še sploh, če se z njim pogovarja Peter Frankl,« napovedujeta organizatorja konference.
Orešković je poslovnež in znanstvenik, ki verjame, da so znanje, etično ravnanje in tehnologija temelj tako poslovnega kot vsakega drugega uspeha v življenju. Kako so s temi merili povezane njegove naložbe v slovensko ekonomijo, v eno najbolj inovativnih poslovnih šol v Evropi – IEDC Poslovno šolo Bled in v skupino Panvita? A kljub bogati biografiji je njegov največji ponos njegova hrvaško-slovenska družina.
Več o programu 26. Poslovne konference Portorož najdete na spletni strani: www.pkp.si.
