Koronakriza je v poslovanje vseh podjetij vnesla ogromno sprememb – in jih še vedno vnaša. Če so se jih trgovci v zadnjih letih lahko lotevali počasneje, zdaj ne smejo čakati več niti dneva.
O tem, kakšne spremembe so že razvidne na (virtualnih) policah in katere so (za uspešno jesen) še nujno potrebne, je Lovro Verhovšek, svetovalec pri družbi Deloitte, spregovoril v kratkem intervjuju za Akademijo Finance. Še več napotkov pa bo trgovcem ponudil na 12. konferenci Prodaja in marketing na policah, osrednjem FMCG dogodku v Sloveniji, ki bo 3. septembra v Ljubljani.
G. Verhovšek, so prodajne police danes bolj virtualne kot leto prej in ali bodo takšne tudi ostale?
»Prodajne police na prvi pogled trenutno mogoče niti niso bistveno bolj virtualne kot pred letom, toda ta pogled nas lahko zavede, če ne razumemo notranjih vzvodov in dogodkov v trgovini, ki nepovratno vodijo v digitalizacijo, oz. kot vi pravite: virtualizacijo poslovanja, ki pa se bo izvedla tako na nivoju fizičnih kot seveda spletnih prodajaln.«
Podjetja, ki bodo rešila izzive potrošnikov v trenutni krizi, lahko primerljivo računajo na zvestobo v prihajajočih letih po zaključku same zdravstvene krize.
So ‘police’ v tem trenutku že dovolj dobro pripravljene na to, kar nas morda čaka jeseni? V katerih ključnih točkah bi slovenski trgovci morali še izboljšati ‘e-commerce’?
»V letošnjem letu smo videli kar nekaj vstopov na ‘e-commerce’ trg s strani igralcev, ki v preteklosti niso ravno stavili na ta kanal prodaje. Vsekakor pa ostaja ključna točka preloma e-poslovanja ‘last mile delivery’ oz. profitabilna izvedba dostave za trgovca ob hkratnem maksimalnem zadovoljstvu kupcev. V tujini so najuspešnejši spletni trgovci ta del prevzeli in izvedli v lastni režiji, saj s standardnimi 3PL izvajalci (eng. third party logistics; pri kateri stranka posamezne delne storitve, kot sta prevoz ali skladiščenje, oddaja neposredno različnim ponudnikom storitev – op.ur.) niso uspeli zagotoviti zadostne dodane vrednosti v očeh kupcev. V tem delu je spletna trgovina v Sloveniji še v povojih.«
Katere so še tiste druge ključne spremembe, na katere se je za uspeh na trgu v spremenjenih koronarazmerah potrebno pripraviti takoj?
»Poleg klasičnih receptov kriznega vodenja in obvladovanja kriznih situacij bi predvsem radi omenili strateški premislek in dejansko razumevanje kupcev in njihovih spremenjenih nakupnih navad ter razmislek, katere od teh navad bodo ostale z nami tudi po koncu same zdravstvene krize in bodo zahtevala prilagoditve poslovnih modelov. Kot primer lahko navedemo preboj diskontnih trgovcev v zadnji finančni krizi, ki so jim kupci ostali zvesti tudi v konjukturnem desetletju po krizi. Podjetja, ki bodo rešila izzive potrošnikov v trenutni krizi, lahko primerljivo računajo na zvestobo v prihajajočih letih po zaključku same zdravstvene krize.«
