Uvod v sklop: doc. dr. Simona Savšek, prodekanja za študentske zadeve Erasmus+ koordinatorka, Fakulteta za gradbeništvo in geodezij: Lahko študentom na daljavo zagotovimo ustrezne kompetence?
Predstavitev primerov dobre prakse. Predstavljene bodo najboljše prakse predstavnikov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Ajda Kafol Stojanović: Koliko vode potrebujejo nove soseske?
Skrb za ohranjanje pitne vode je vse bolj aktualna. Zato je potrebno razviti ustrezno metodologijo za oceno prihodnjih potreb po pitni vodi, oceno zmogljivosti vodovodnega sistema in predvidenih investicij v omrežje. Ocena zmogljivosti in investicij je v raziskavi izdelana s pomočjo izvedbe hidravlične preveritve vodovodnega sistema in uporabo kazalcev komunalne opremljenosti. Oblikovana metodologija se je izkazala kot uporabna za presojo ustreznosti obstoječih kapacitet vodovodnega sistema ter načrtovanje novih v procesu prostorskega načrtovanja, kar trenutno predstavlja manjkajočo podlago pri pripravi prostorskih aktov. Rezultati takšne ocene pripomorejo k racionalnejšemu planiranju dejavnosti v prostoru, načrtovanju ustrezne etapnosti razvoja in oceni potrebnih finančnih sredstev za razvoj stavbnih zemljišč.
Jure Starc: Ali študiramo v potresno varnih stavbah?
Obstoječi stavbni fond v Sloveniji ni zadostno potresno odporen, kar so pokazale študije Inštituta IKPIR s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Da bi vzpostavili potresno odpornost skupnosti na trajnostno raven, so potrebne investicije v gradbeništvo tako v javnem kot v privatnem sektorju. Izveden je bil seizmični stresni test stavbnega fonda Univerze v Ljubljani z namenom, da bi ugotovili ogroženost študentov in zaposlenih. Ovrednotili smo potresno tveganje za več kot 100 stavb. Rezultati kažejo, da je potresna odpornost Univerze v Ljubljani nezadostna, saj je pričakovana povratna doba smrtnega dogodka med študenti le 6 let, pričakovani letni strošek za odpravo škode na stavbnem fondu pa približno 1 milijon evrov, kar je skoraj četrtina vseh sredstev iz razvojnega stebra financiranja Univerze v Ljubljani.
Tadeja Vok: Ali lahko zaupam svoji navigacijski napravi?
Podatke, dobljene s satelitskimi navigacijskimi sistemi, uporabljamo v številnih aplikacijah in jim skoraj slepo zaupamo. Pa je položaj, ki nam ga dajejo res pravi? Lahko letala varno pristajajo in avtomobili ne povzročajo nesreč? Na natančnost pozicioniranja vpliva veliko dejavnikov, med drugim vidnost satelitov, stanje atmosfere, naravne in umetne ovire v okolici ... Na nekatere nimamo vpliva, druge pa lahko upoštevamo in odpravimo s preprostimi metodami, recimo analizo tako imenovanih sferičnih fotografij in upoštevanjem tirnic satelitov.
