»Največ pomanjkljivosti opažamo v zvezi z razkritji nasploh«

SEMINARJI

15 septembra, 2020

Na pripravo računovodskih izkazov podjetij imajo mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) vselej pomemben vpliv. Zaradi Covida-19 pa bo vpliv MSRP na pripravo izkazov za leto 2020 še posebej velik. O novostih, ki jih je potrebno upoštevati za poslovno leto 2020, področjih, na katerih izstopa vpliv novega koronavirusa, pa tudi o najpogostejših napakah pri pripravi računovodskih izkazov smo se pogovarjali s pooblaščenima revizorkama Marušo Hauptman in Matejo Vrankar.

Katere so glavne MSRP novosti oz. spremembe, ki jih bo potrebno upoštevati pri pripravi izkazov za 2020?

»Za poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2020 ali kasneje v letu 2020, ni novih mednarodnih računovodskih standardov, vstopajo pa v veljavo spremembe, dopolnitve in interpretacije nekaterih obstoječih standardov in konceptualnega okvira MSRP.

V MSRP 3 – Poslovne združitve je dopolnjena opredelitev poslovnega subjekta in podani napotki glede presojanja vložkov in izložkov. Pričakuje se, da bo na podlagi podrobnejših sodil za presojanje, ali gre za poslovni subjekt ali ne, več poslovnih transakcij opredeljenih kot nakup sredstev in ne kot poslovna združitev. Dopolnitev v EU še ni sprejeta.

Dopolnitve MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake prinašajo bolj konsistentno uporabo pojma ‘bistven’ oziroma ‘pomemben’. Informacije so bistvene, če bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bodo opustitev, napačna navedba ali zmanjšana razumljivost informacij vplivale na odločitve, ki jih primarni uporabniki računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov. Pojasnjen je tudi pojem ‘primarni uporabniki’, pri čemer gre za obstoječe in potencialne vlagatelje, posojilodajalce in druge upnike.

Dopolnitev MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 –Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ter MSRP 7 –Finančni instrumenti: razkritja – Interest rate benchmark reform- IBOR (reforma referenčnih obrestnih mer). Kot posledica finančne krize je za mnogo regulatorjev postala ključna zamenjava referenčnih obrestnih mer, kar pa povečuje kompleksnost računovodskega obravnavanja posojilnih pogodb in izvedenih finančnih instrumentov, ki vsebujejo določila glede obrestnih mer. Spremembe so predvsem na področju t.i. hedge accounting-a in razkrivanja.

Dopolnitve konceptualnega okvira MSRP ne spreminjajo standardov, pomagajo pa uporabnikom razumeti koncepte standardov in predstavljajo osnovo za bodoče spremembe standardov.

Kot posledica pandemije COVID-19 je bila izdana tudi dopolnitev MSRP 16 – Najemi, ki se nanaša na obračunavanje tistih sprememb najemnih razmerij, ki so posledice pandemije.«

Maruša Hauptman in Mateja Vrankar bosta na seminarju Glavni mednarodni standardi računovodskega poročanja, ki jih bo treba upoštevati pri pripravi izkazov za leto 2020, ki bo 29. septembra, predstavili številne podrobnosti in primere v povezavi z MSRP.

Na katerih področjih MSRP izstopa vpliv koronakrize?

»Učinki COVID-19 vplivajo na veliko število gospodarskih panog zaradi zmanjšanega povpraševanja po proizvodih in storitvah in omejitvah svobodnega gibanja ljudi, zmanjšanega investiranja v osnovna sredstva, znižanja cen blaga in finančnih sredstev, vključno z dolžniškimi in lastniškimi instrumenti, prekinitev dobavnih verig zaradi omejitev gibanja ljudi in blaga.«

»Podjetja bodo pri pripravi računovodskih izkazov morala presojati vrsto novih dejstev in okoliščin, kar zahtevajo naslednji standardi:

Standardi vezani na slabitev sredstev in rezervacije:

MSRP 9 – Finančni instrumenti:
Učinki pandemije lahko povzročijo pomembno povečanje kreditnega tveganja in povečanje pričakovanih kreditnih izgub zaradi povečanja verjetnosti neplačil. Posojilodajalci in posojilojemalci bodo verjetno spreminjali pogodbene pogoje, kot so nižanje obrestnih mer, odlogi plačila, spremembe finančnih zavez. Spremembe bodo praviloma povečale poslovni izid posojilojemalcem in znižale poslovni izid posojilodajalcem.
MRS 36 – Oslabitev sredstev:
Pojavili se bodo znaki za oslabitev, vrednost pri uporabi bo potrebno prilagoditi glede na spremenjene pričakovane denarne tokove in spremenjene diskontne stopnje. Napovedi denarnih tokov bodo morale vključevati več scenarijev, med njimi tudi več scenarijev z upoštevanjem negativnih napovedi.
MRS 2 – Zaloge:
Čista iztržljiva vrednost zalog se lahko zniža, kar zahteva večje oslabitve: Če se obseg proizvodnje pomembno zniža, bo morda potrebno fiksne stroške porazdeliti glede na običajno zasedenost kapacitet, kar pomeni večji delež stroškov, ki jih ne bo možno pripoznati v zalogah.
MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige:
Znižanje vrednosti naložb in potencialne slabitve zaradi slabšega poslovanja.
MRS 12 – Davek od dobička:
Odložene terjatve za davek morda ne bodo več izpolnjevale pogojev za pripoznanje in jih bo potrebno odpraviti. Časovno neomejena možnost prenosa davčnih izgub ni zadostna utemeljitev za pripoznanje z njimi povezanih odloženih terjatev za davek.
MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva:
Sklenjene pogodbe lahko postanejo kočljive in bo potrebno pripoznati rezervacije za možne izgube.

Standardi vezani na predstavitev, merjenje in razkritja:

MRS 1- Predstavljanje računovodskih izkazov: nekratkoročne obveznosti lahko zaradi kršitve finančnih zavez postanejo zapadle na odpoklic in s tem kratkoročne
MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje: prodaja nekratkoročnih sredstev namenjenih prodaji lahko ne izpolnjuje več pogoja, da je zelo verjetna, obratno pa lahko več sredstev preide v to skupino, če bodo podjetja zaradi posledic pandemije primorana prodajati nekratkoročna sredstva.
MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja: spremenjena in povečana tveganja bodo zahtevala več razkritij s tem da MSRP 7 zahteva tako kvantitativna kot tudi kvalitativna razkritja podatkov o naravi in obsegu tveganj, povezanih s finančnimi instrumenti. Te informacije morajo biti dovolj obsežne, da uporabnikom omogočajo ovrednotiti naravo in obseg tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno.
MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti: pandemija bo zaradi volatilnosti trgov lahko otežila presojo dejavnikov, ki vstopajo v izračun poštene vrednosti, predvsem sredstev, ki sodijo v raven 2 in 3 ocenjevanja. Trenutne razmere se lahko zdijo kot da gre za prisilno prodajo vendar, če take razmere obstajajo na splošno, jih je potrebno vključiti v izračun poštene vrednosti. Pričakovanih odbojev navzgor ni dopustno upoštevati pri izračunu poštene vrednosti.
MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci: Možnosti vračila blaga in dajanje popustov lahko pomenijo večanje spremenljivega nadomestila pri prodaji in s tem povečanje odloženih prihodkov, če obstaja pomembna negotovost glede tega, ali bo podjetje moralo vzeti blago nazaj.«

Na katerih področjih se sicer pojavlja največ napak?

»Največ pomanjkljivosti opažamo v zvezi z razkritji nasploh ter še posebej pri finančnih instrumentih in tveganjih, prav tako pa pri oblikovanju modela pričakovanih kreditnih izgub v povezavi s slabitvijo terjatev. Tudi pri prvi uporabi MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci je bilo možno opaziti veliko poenostavitev in preslabo poznavanje vsebine standarda. Nasploh je v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki uporabljajo MSRP, njihova računovodstva pa standardov ne poznajo dovolj dobro. Dejstvo, da je v slovenščino prevedeno zgolj čisto besedilo standardov, ne pa tudi vse razlage in primeri, ki sicer tvorijo zbirko MSRP, tudi predstavlja oviro, saj mnogo računovodij nima dovolj dobrega znanja angleškega jezika, da bi standarde dobro razumeli in jih pravilno uporabljali.«