Pogledali smo, kaj lahko pričakujete v gradbeništvu, transportu in logistiki, avtomobilizmu, trgovini na drobno, IKT, energetiki
AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA: okrevanje šele leta 2023
Leto se je za avtoindustrijo začelo dobro, s stabilno prodajo v Evropi ter majhno rastjo na Kitajskem in v ZDA. Pred izbruhom koronavirusa so analitiki napovedovali eno- do dvoodstotno rast prodaje letos, kar bi pomenilo od 91 do 92 milijonov prodanih avtomobilov v svetu.
Izbruh koronavirusa pa je avtomobilski trg prvič sesul spomladi, drugič pa v jesenskih mesecih. V prvi polovici leta je to pomenilo od 25- do 30-odstotni upad prodaje globalno, od tega 15-odstotnega na Kitajskem, 24-odstotnega v ZDA in kar 40-odstotnega v Evropi. Do konca leta se bo prodaja avtomobilov v svetu skrčila za slabih 20 odstotkov, na 75 milijonov avtomobilov, v prihodnjem letu pa bo po napovedih LMC Automotive zrasla na 84 milijonov vozil, kar je na ravni leta 2016 in 2017. Po napovedih GlobalData se bo trg na lansko raven, torej 90 milijonov vozil, vrnil šele leta 2023.
Koronakriza pa je hkrati tudi pospešila prehod z motorjev na notranje izgorevanje na električne. V prvih devetih mesecih se je namreč prodaja električnih avtomobilov in priključnih hibridov povečala za 11 odstotkov, na 1,75 milijona. Septembra so elektrificirani avtomobili na zunanje polnjenje dosegli 4,9-odstotni svetovni tržni delež, obeta se nadaljnja rast. Največji, 18-odstotni delež, si je letos odrezala Tesla.
IKT: večodstotna rast se bo prihodnje leto vrnila
Koronakriza je pospešila digitalizacijo, nekatera podjetja so tako prvič omogočila delo na daljavo, druga pa že uvajajo naprednejše storitve, kot sta e-podpis in videoidentifikacija.
Glavni trendi, ki bodo kratkoročno in srednjeročno vplivali na panogo, so tudi proizvodnja, ki se vrača v izvorne države, delo od doma in krepitev spletne prodaje. Hitro se tudi razvijajo rešitve na področju interneta stvari, pri analizi velikih količin podatkov, umetni inteligenci, robotiki in 5G.
Pod črto bo letošnjih prihodkov slovenskih IKT-podjetij kljub vsemu manj; v primerjavi z letom 2019 bodo za pet do 15 odsotkov manjši. Kaj pa 2021? Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je optimističen; v jesenski napovedi je zapisal, da bo dodana vrednost prihodnje leto zrasla za 13 odstotkov in s tem krepko presegla tudi lansko.
Globalna IKT-industrija bo v najboljšem primeru 2020 končala na enaki ravni kot lani, še verjetnejši pa je do petodstotni upad, kar lahko po ocenah analitske hiše Gartner pripišemo manjšim proračunom za informatiko podjetij v zabavni in letalski industriji.
ENERGETIKA: leto atraktivnih e-projektov
Vse več najbolj atraktivnih energetskih projektov izvajajo investitorji na, pogojno rečeno, mikro ravni. Vlagatelji so sicer velika podjetja in energetske družbe, rešujejo pa izzive, ki jih neposredno občutimo v vsakdanjem poslovnem ali zasebnem življenju. Nekaj primerov takšnih naložb oziroma projektov, ki jih pričakujemo v letu 2021:
> Širila se bo uporaba baterijskih hranilnikov. V baterijske hranilnike bodo začeli vlagati tudi v gospodinjstvih. Najbolj opazna ponudnika takšnih baterij sta Tesla, ki vstopa na slovenski trg prek podjetja NGEN, in Porschejev sistem moon.
> Pričakujemo nove inovativne projekte pri upravljanju energije, predvsem takšne, pri katerih bodo povezali različne energente, podjetja in lokalne skupnosti.
> Tehnologija bo omogočila več povezovanja odjemalcev in malih proizvajalcev električne energije, ki bodo skupaj ponujali na trgu tako imenovano elektroenergetsko prožnost. To pomeni, povedano poenostavljeno, da bodo zmanjšali porabo, ko bo na trgu elektrika draga, oziroma bodo porabo povečali, ko bo elektrika poceni.
> Investitorji bodo nadaljevali tudi klasične projekte, predvsem s prenovo in jačanjem elektroenergetskega omrežja
GRADBENIŠTVO: veliki optimistični zaradi javnih naložb, mali obrtniki v skrbeh
Novembrski podatki o gospodarskem razpoloženju, ki ga meri statistični urad, kažejo, da se je na mesečni ravni to poslabšalo za 6,8-, v gradbeništvu pa zgolj za 0,2-odstotne točke. To je v skladu z pričakovanji slovenskih gradbenih podjetij za leto 2021. Ta pričakujejo, da bodo letos in prihodnje leto, kljub koroni, ustvarila približno enake prihodke, kot so jih lani, in sicer dobrih pet milijard evrov.
Vendar optimizem v gradbeni panogi ni enoten. Veliki gradbinci, ki si lahko od javnega denarja obetajo največ, so zelo optimistični. Nekaj več dvoma je v izjavah lastnikov srednjih podjetij. Ta so bolj odvisna od zasebnih naložb, ki se zaradi negotovosti ohlajajo. Pričakujejo tudi, da se bo denar iz javnih projektov pravično razdelil in da ne bodo vsega pobrala le največja podjetja.
Popoln pesimizem pa je zajel obrtnike, ki so vezani na gradbene posle. Ti večinoma delajo za zasebna podjetja in fizične osebe, nekaj posla kot podizvajalci opravijo za velika in srednja podjetja. Letos bodo sicer predvidoma dosegli postavljene načrte, vendar jih zelo skrbi, kaj bo prihodnje leto. Povpraševanje zasebnega sektorja se ustavlja, vprašljiva bo kupna moč prebivalcev.
Celoten članek je na voljo našim naročnikom >>TUKAJ
