Praktične izkušnje in uporabni nasveti domačih spinoffov

Koncept ustvarjanja novih podjetij na temelju obstoječega znanja in kadrov (spinoff) je v tujini že dolgo uveljavljen. Podjetjem omogoča neobremenjen napad na nove trge z novimi poslovnimi modeli, cenejši razvoj, večje zadovoljstvo med zaposlenimi in win-win scenarij. A vse vendarle ni tako preprosto …

»O tej poti je vredno debatirati«

Marsikdo verjetno pozna ali celo uporablja Toshl, aplikacijo za mobilne telefone, s katero lahko na hiter in pregleden način uporabniki spremljajo svoje izdatke. Gre za spinoff kranjskega podjetja 3fs, ki je do danes ustvarilo že 5 spinoff podjetij. Kot pojasnjuje direktor in soustanovitelj podjetja 3fs Andraž Logar, je to njihov vzvod za uspeh: “Pomemben odgovor na inovacijske izzive smo našli v ustvarjanju spinoff podjetij, ki si z matičnim podjetjem še vedno delijo podporne mehanizme. Do današnjega dne smo ustvarili 5 spinoff podjetij, poleg tega pa smo investirali še v 3 nepovezana podjetja. Tako smo si ustvarili mali inovacijski ekosistem, ki ojačuje dobre lastnosti posameznikov, ekip in podjetij ter povečuje njihovo možnost za uspeh. Danes vsa podjetja iz grozda zaposlujejo že več kot 100 ljudi”.

Ustvarjanje spinoff podjetij je po mnenju Logarja smer, ki je za mnoga podjetja vsekakor vredna razmisleka: »Podjetja, ki niso več ‘startupi’, imajo zelo utečen način dela, boljše obvladujejo nihanja in so bolje pripravljena na deževne dni. Vse to so nujni preživetveni mehanizmi, ki pa pogosto ustvarijo okolje, kjer se rizična delovanja ne odobravajo in je inoviranje oteženo. Rešitev teh problemov je veliko, a menim, da je najtežje prilagajati obstoječo in utrjeno formo namenu, ki bo podpiral nekaj, kar potrebuje povsem drugačne gabarite delovanja. Čeprav je ustvarjanje platform, kjer je inoviranje podprto, takorekoč strategija ali vizija vsakega podjetja, pa pot do cilja ni določena. In o tej poti je vredno debatirati.«

⇒ Več o tem, zakaj je 3fs ubral inovacijsko avenijo s spinoffi si lahko preberete tudi tukaj >

Ena največjih napak je zanemarjanje specifik slovenskega okolja

Logar bo njihove izkušnje delil na brezplačnem dogodku Umetnost spinoffov, ki bo konec januarja v Ljubljani. “Na podlagi izkušenj smo spoznali, da je ena od največjih napak, ki jo lahko storimo, da zanemarjamo specifike in omejitve slovenskega okolja. Direktno prenašanje poslovnih vzorcev iz tujine v domače okolje je praviloma zelo težko, zato so bile nujno potrebne pametne prilagoditve”, poudarja Logar, ki bo na dogodku izpostavil vidik kadrov in tržni vidik, kako ugotoviti, kdaj je nekaj zrelo za spinoff, kako ocenjevati uspeh …

Katerim odzivom s trga prisluhniti?

Spinoff Storesense informacijsko tehnološkega podjetja Nil je bil kot prvi slovenski ‘startup’ sprejet v znan londonski pospeševalnik Collider. A po nekaj letih mu je zmanjkalo delovnega kapitala. Storesense je sicer rešitev, ki trgovcem omogoča analizo vedenja kupcev v trgovinah in tako pomaga do boljšega trženja in optimalnejše razporeditve izdelkov in oglasov, za katero je zamisel dobil Jan Isaković, ko je delal kot vodja razvoja storitev analitike v podjetju NIL. Danes direktor svetovalnega podjetja Artesia bo na brezplačnem dogodku Umetnost spinoffov predstavil izkušnje podjetja Storesense, ki ga je vodil v letih 2015 in 2016: »Predstavil bom postopek izbora začetne ekipe, določitev deležev in vlog soustanoviteljev in matičnega podjetja. Potem bomo sledili korakom podjetja – kako smo poiskali dodatne vire kapitala in našli prve stranke v tujini, kako smo prenašali izkušnje nazaj v matično podjetje in nenazadnje – zakaj podjetje ne obstaja več in kaj smo, če gledamo nazaj, naredili prav in kaj narobe.«

Isaković v kontekstu napak izpostavlja pravzaprav nično vrednost partnerstev s tehnološkimi giganti za Storesense, četudi so ta bila izjemno pomembna za matično podjetje, enoletni razvoj za popolnoma napačen trg in naknadno potrebno pivotiranje (tj. spreminjanje temeljnih elementov poslovnega modela oz. tim. pivotov) ter spremljanje nepravih odzivov s trga (»kateri odzivi s trga so vredni, da jim prisluhnemo«).

V svetu finančnega obilja so glavna redka dobrina ljudje

Spinoff je podjetje, ki nastane na podlagi intelektualne lastnine, razvite na univerzi oz. inštitutu, razvoj pa je bil financiran z javnimi sredstvi – spinoff podjetje je na podlagi vložka intelektualne lastnine in/ali drugih kapitalskih vložkov v solastništvu univerze ali inštituta. Start-up pa je podjetje, katerega nastanek ni povezan z javnimi sredstvi, lastniki podjetja pa niso zaposlitveno povezani z univerzo oz. inštitutom. Ali in kako drugače investitorji gledajo na spinoff v primerjavi z “običajnim” startupom ter o odnosih med ustanovitelji in podjetjem bo na brezplačnem dogodku Umetnost spinoffov izpostavil Andraž Grahek, partner v Capital Genetics, ki poudarja: »Z enako skrbnostjo kot razvoj izdelkov in storitev ter pripravo strategije vstopa na trg ter z enako pozornostjo kot odnose med ključnimi člani ekipe spinoffa je potrebno načrtovati finančni okvir delovanja. To še zdaleč ne pomeni zgolj finančnega modela, ki je sinhroniziran z zgodbo razvoja spinoffa, temveč zahteva tudi dobro poznavanje kapitalskega trga, razpoložljivih virov kapitala in pogojev, pod katerimi lahko podjetja pridobivajo sredstva različnih investitorjev v različnih fazah razvoja. Čeprav mnogi menijo, da je upravljanje kapitala posel premikanja evrov, pa gre za popolnoma zmotno predstavo, saj gre v resnici za premikanje meja v glavah ljudi ob hkratnem vzpostavljanju kroga zaupanja med podjetjem in investitorji na trgu. V svetu finančnega obilja, ko kapital postaja vse bolj potrošna dobrina, so glavna redka dobrina ravno ljudje, ki premikajo te meje.«




Na brezplačni dogodek Umetnost spinoffov, ki bo 29. januarja 2020 v v tehnološkem centru Triglav Lab v Ljubljani, je potrebna vnaprejšnja prijava: TUKAJ.  

 

Deli:

Povezana vsebina

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic