Epidemija je pospešila digitalizacijo številnih dejavnosti, med drugim tudi prodajo kmetijskih pridelkov. O prvih pravih korakih postavitve spletne trgovine za njeno dolgoročno preživetje ter najpogostejših napakah so se na portalu Agrobiznis pogovarjali s Sašom Palčičem iz podjetja Madwise ter z Davidom Božičem iz podjetja Optiweb.
5 pravih prvih korakov
Prvi korak je raziskava trga in izbira načinov dostave. Jasno nam mora biti, kakšna je ponudba konkurentov, kdo je naša ciljna publika, kakšne so nakupne navade, kako poteka prodaja in kako logistika.
Drugi korak je izbor spletne trgovine. Vse izdelke moramo poslikati in opisati, nato izberemo spletno trgovino. »Ponudbe je veliko in včasih se je težko odločiti. Mi smo se odločili za voocommerce, ki je trgovinska različica word pressa. V tem primeru ni toliko poudarka na dizajnu, temveč nam predvsem omogoča hitro objavo,« pojasnjuje David Božič. Zanimiva platforma je tudi Shopify, kjer imaš lahko spletno trgovino odprto že v slabi uri.
Tretji korak je oglaševanje. »Ljudem morate nekako sporočiti, da obstajate. Lahko izberete Tiktok, kot je ob pomoči sina storila direktorica Ortodentala, ali pa Youtube, kjer lahko najdemo tudi proizvajalce naprav za prešanje grozdja. Oba primera sta ‘gverilski marketing’, a sta oba uspela. Drug način je obveščanje po e-pošti, kot to z našo pomočjo denimo počnejo pri Sadju v pisarni. Pomembno je, da ljudje vedo zate,« je slikovit Palčič. Božič pa glede oglaševanja usmerja pridelovalčev premislek v Facebook in Googlov ekosistem. Treba je postaviti tudi strategijo pri načinu plačevanja kupljenih pridelkov, kar je neposredno povezano z načinom dostave.
| Več nasvetov o vzpostavitvi uspešne spletne trgovine boste izvedeli na webinarju o spletni prodaji hrane, ki bo v četrtek, 18. februarja. Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna. Program in prijavo najdete tukaj. |
Četrti korak je, da ljudem pojasnimo, zakaj naj kupujejo prav pri nas. »Kupcu pojasnite, v čem ste drugačni, kaj je vaša konkurenčna prednost. Slovenci smo sicer bolj obrtniki, sposobni smo razviti vse mogoče, smo pa slabi prodajalci. A če boste s strastjo pripovedovali o svojem izdelku, boste kupca hitro osvojili. Povejte torej svojo zgodbo o posebnih jabolkih, krompirju, paradižniku. Bodite avtentični! Lušt, recimo, zna to dobro delati,« daje primer Palčič.
V petem koraku moramo izbrati pristop, zaradi katerega se bodo kupci vračali k nam. »Lahko se odločimo za sistem popustov, lahko gradiš osebni odnos ali pa vzpostaviš naročniški model. Bistvo je, da se kupec navadi kupovati pri tebi. Ljudje moramo jesti, vprašanje je le, ali bo nekdo kupoval pri tebi ali pri konkurentu.« Kupca lahko navežemo nase denimo z recepti za pripravo hrane ali pa ga ves čas na različne načine razvajamo. »Izjemnega pomena je, da svojo stranko dobro razumemo. Vsak stik s stranko je pomembno izkoristiti za povratno informacijo. Naj vas ne bo strah vprašati, zakaj radi kupujejo pri vas. S tem boste odnos samo še okrepili,« pojasnjuje Palčič.
Božič opozarja na pomen analitike: »Na voljo je več rešitev, ki spletno trgovino povežejo z zalednim softverom, v katerem lahko opravljamo analitiko svojih kupcev. Če znamo uporabljati zbrane podatke, si s tem lahko zelo pomagamo pri strategiji poslovanja. Smiselno je zasnovati program zvestobe in nato najbolj zveste kupce nagovarjati in razvajati. Tako bi recimo lahko kupec vsak teden za mesečno naročnino prejel zabojček zelenjave in sadja. Tako lahko izboljšaš servis in znižaš ceno za takega zvestega kupca,« opisuje Božič.
Najpogostejše napake
- Strah velikokrat povzroči, da ne naredimo prvega koraka. Z dostopnostjo sodobnih tehnologij in uporabnostjo pametnih telefonov lahko že vsak posname video in piše blog. Torej – narediti je treba prvi korak.
- Naenkrat želimo zajeti preveč stvari in se pojavljati na več kanalih hkrati.
- Ne vemo, kdo je naša ciljna publika.
- S kupci se premalo pogovarjamo in nimamo povratnih informacij o kakovosti in raznolikosti pridelkov ter kakovosti storitve.
- Pri pripravi spletne trgovine in oglaševanja izberemo svojim potrebam neprimernega partnerja/agencijo.
Prispevek Jane Petkovšek je v celoti dostopen na portalu Agrobiznis.
