Najoptimalnejša letnica za zaprtje Premogovnika Velenje in premogovnih blokov v TEŠ bi bila po mnenju SDE Slovenije in SPESS, leto 2042, saj bi na ta način zagotovili ohranitev zanesljivosti oskrbe RS z električno energijo in premogovnim regijam dali možnost za prestrukturiranje. Odločitev o opustitvi premoga ima namreč širše narodnogospodarske posledice, ki jih ne bi smeli ignorirati.
Sindikat dejavnosti energetike Slovenije in Sindikat Pridobivanja Energetskih Surovin Slovenije sta dala izdelati študijo o scenarijih pridobivanja premoga in zapiranju Premogovnika Velenje ter vpliva odločitve na Termoelektrarno Šoštanj z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji.
Pripravljavci študije so obravnavali tri možne scenarije opustitve premogovnih tehnologij, ki se sicer po letnicah razlikujejo od zadnjega znanega predloga v nacionalni strategiji za izstop iz premoga. Glede na visok delež premoga pri proizvodnji električne energije in občutljivost slovenskega elektroenergetskega sistema ter odjemalcev na cene električne energije so za najprimernejšega ocenili prilagojeni scenarij s postopnim opuščanjem rabe premoga, ki pomeni obratovanje premogovnika do leta 2046 in bloka 6 do leta 2042 z možnostjo postavitve naprave za zajem ogljika, delovanje bloka 5 pa do leta 2027, pri čemer naj bi slednjega nato nadomestili z ustrezno enoto na plin. Upoštevane so bile tudi zaveze v NEPN v katerem si je Slovenija zadala vrsto zahtevnih ciljev.
Raziskovalci so temeljito proučili tudi okoliščine oziroma primerjalne podatke, ki kažejo, kam se Slovenija pri pridobivanju premoga uvršča na svetovni primerjalni zemljevid, pa tudi mednarodne zakonske okvire, ki govorijo o časovnem poteku procesa razogljičenja. Kot so ugotovili, vrsta, tudi z slovenske strani potrjenih dokumentov, sicer res govori o doseganju podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, pri čemer pa je pot do tja v rokah držav članic.
In kaj pomeni proizvodnja premoga v Velenju glede na svetovne razmere in kaj kažejo podatki o naših emisijah toplogrednih plinov? Premog nakopan v Premogovniku Velenje predstavlja zgolj 0,5 promila proizvodnje v osmih največjih proizvajalkah na svetu, domača proizvodnja fosilnih trdih goriv se je v Sloveniji v letu 2018 glede na leto 2012 zmanjšala za 25 odstotkov, v Nemčiji denimo v istem obdobju »le« za 13 odstotkov. Emisije CO2 per capita iz energetike so v Slovenji na ravni evropskega povprečja, pri čemer so se v obdobju od leta 2012 do 2018 zmanjšale za 10,4 odstotka, na ravni EU pa v povprečju le za 8,2 odstotka. Nadalje podatki kažejo, da so se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v obdobju od 2005 do 2018 v energetskem sektorju zmanjšale za 25,8 odstotka in v ne energetskem sektorju za 5,9 odstotka, medtem ko so se v prometu v istem obdobju zvišale za 31,9 odstotka. Izkop premoga v Premogovnik Velenje je tesno povezan s proizvodnjo v termoelektrarni Šoštanj, ki je tudi edini odjemalec, pri čemer pa ima TEŠ v slovenskem elektroenergetskem sistemu zelo pomembno vlogo. Po instalirani moči na pragu je TEŠ z 942 MW v dveh premogovnih in dveh plinskih blokih naša največja elektrarna, ki proizvaja približno tretjino vse doma proizvedene električne energije. Takšnega deleža energije ni mogoče v kratkem času nadomestiti z nestabilnimi obnovljivimi viri, sploh, ker je TEŠ tudi najpomembnejši domači vir, ki se lahko v večji meri prilagaja večini nepredvidljivih situacij v elektroenergetskem sistemu in zagotavlja celo vrsto sistemskih storitev, hkrati pa proizvaja tudi toplotno energijo za potrebe odjemalcev v Šaleški dolini in kot takšen oskrbuje drugi največji toplovodni sistem v državi. Ob tem ne gre pozabiti, da bi se ob morebitni skorajšnji ustavitvi TEŠ močno povečala tudi uvozna odvisnost, ki je v povprečju v zadnjih letih pri električni energiji znašala okoli 17 odstotkov (lani je bila zaradi epidemije in posledično manjšega povpraševanja 5-odstotna), pri čemer je treba upoštevati še napovedi o naraščajočem povpraševanju po električni energiji v prihodnje. Skratka, analiza aktualnih razmer je pokazala, da bi prenehanje delovanja TEŠ precej poslabšala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Na drugi strani je ob zamenjavi energenta (denimo s plinom) pričakovati tudi dvig sedanjih cen električne energije, in sicer za gospodinjstva med 3 in 5 odstotki ter za industrijo za okoli deset odstotkov.
Analitiki so se v navedeni študiji posebej lotili tudi vprašanja vplačil termoelektrarne Šoštanj prek CO2 kuponov v Sklad za podnebne spremembe, katerega sredstva so namenjena blaženju podnebnih sprememb. Po mnenju obeh sindikatov bi morali ta sredstva preusmeriti v reševanje problematike zapiranja Premogovnika Velenje in prihodnosti regije. S podaljšanjem obratovanja termoelektrarne do leta 2042, kot predvideva najoptimalnejši prilagojeni scenarij, bi lahko na leto zbrali v povprečju dobrih 111 milijonov evrov oziroma v celotnem obdobju nekaj več kot 2,5 milijarde evrov, kar je bistveno več kot je predvideno iz sklada za pravični prehod (v desetletnem obdobju 150 milijonov evrov). Pri tem naj bi polovico vplačil TEŠ za podnebni sklad namenili vodenju okoljevarstvene politike (od tega 12 milijonov evrov na leto za stroške sanacijskih del pri zapiranju rudnika), polovico pa za potrebe razvojne regionalne politike občin Šaleške in Zasavske regije.
Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije
www.sindikat-sde.si
