“Pri inoviranju so ključni človeški viri!”

Gregor Smolej je samostojni svetovalec in trener na področju inovativnosti, agilnih in vitkih metodologij, transformacije poslovnih procesov, zelenega prehoda in trajnostnosti. Je tudi mentor zagonskim podjetjem in mladim talentom ter soustvarja z ekipo zasavskega Katapulta, Dewesoftovega podjetniškega pospeševalnika. 23 let profesionalne kariere je bil povezan s podjetjem Iskratel, najprej kot član razvojne ekipe, kasneje kot produktni vodja in vodja rešitev za kupce.

Udeležencem 1. konference produktnega menedžmenta, ki bo v organizaciji Akademije Finance potekala 22. novembra v Ljubljani, bo pojasnil, kako ustvariti delujoč ‘inovacijski stroj’. Kot nam je pojasnil v krajšem pogovoru pred konferenco, tako imenuje način delovanja, »kjer imajo glavno vlogo talenti, ne vodje, delo poteka po eksperimentih, ne po procesih, pri delu pa se soočamo s tveganji, ne predvidljivostjo.«

G. Smolej, kako minimizirati tveganja in maksimirati uspešnost novih izdelkov?

»Za začetek drzna misel usode: vsak dan se v podjetjih rojeva na tisoče idej, ki poskušajo konvergirati proti novim izdelkom, novim delujočim poslovnim modelom, novim storitvam, vsem pa je skupno, da so statistično gledano zelo verjetno obsojene na izumrtje. Iz velike množice idej moramo zato na smiseln in učinkovit način presejati tiste, ki bodo lahko preživele vse ovire in doživele poslovni uspeh.«

Katere napake najpogosteje opažate v procesih inoviranja?

»Inoviranje je sicer v družbi prisotno od začetka civilizacije, celoten napredek skozi zgodovino je očiten. Tega ne bi bilo mogoče brez inovativnosti. Kot poslovna disciplina pa je inoviranje mnogo mlajše. Same moderne prvine izhajajo iz načina delovanja tehnoloških zagonskih podjetij iz osemdesetih (let 20. stoletja, op.ur.), bolj poslovno opredeljeno za t.i. korporativno rabo pa verjetno šele kakih 15 let. Glavna naloga podjetij je izvedba poslov, torej imajo podjetja praviloma izrazito kakovostno vpeljan ‘izvedbeni stroj’. Ta je voden s hierarhijo managerjev, delo poteka po procesih, stremi pa k čim večji predvidljivosti, da lahko zagotavlja visoko produktivnost. In glavna napaka procesov inoviranja v korporacijah je ravno po-uporaba metod dela in postopkov, ki so običajni za omenjeni ‘izvedbeni stroj’. Ti pa preprečujejo pravilno selekcijo idej v inovacijskem lijaku.«

Kaj pa je bistveno v procesu inoviranja? Kateri so ključni pravi koraki v procesu inoviranja?

»V procesu inoviranja kot širšemu pristopu h kreiranju nove ponudbene vrednosti podjetja je pomembno vzpostaviti ‘modus operandi’ s povsem drugačnimi pravili. Jaz temu pravim delujoč ‘inovacijski stroj’, kjer imajo glavno vlogo talenti, ne vodje, delo poteka po eksperimentih, ne po procesih, pri delu pa se soočamo s tveganji, ne predvidljivostjo. Smisel postopka inoviranja je iskanje ujemanja izdelka s trgom (product-market fit), kjer pa postopka ne izvajamo ‘po planu’, ampak z dejavnostjo eksperimentiranja in pivotiranja. Te prinašajo bolj ali manj oprijemljive dokaze, spoznanja in znanja, ki idejo (izdelka ali storitve) oddaljuje od konfuzne zbirke predpostavk. Eksperimentiranje prinaša tudi neuspele rezultate, ti pa ne smejo biti kaznovani, saj lahko predstavljajo ključno komponento končnega uspeha.«

Kaj je pomembno za učinkovito vodenje inovacijskega stroja?  

»Gledano z vrha: strategija, izvedba, merjenje. Pravzaprav že poznano iz izvedbenega stroja, kajne. Za učinkovito vodenje inovacijskega stroja podjetje potrebuje inovacijsko strategijo z jasno definicijo ambicij razvoja poslovanja. Slediti mora odločna izvedba začrtane usmeritve, tudi s smelim odmerjanjem virov. Zmotno pa je prepričanje, da za učinkovito delovanje inovacijskega stroja potrebujemo predvsem materialna/finančna sredstva. Pri inoviranju so ključni človeški viri! V množini. Inoviranje je ekipno delo. Kot zadnje je pomembno merjenje, ustrezna metrika. A tu finančni kazalniki ne smejo imeti glavne vloge, lahko zgolj pomagajo pri razumevanju drugih kazalnikov.«

Kakšna orodja nam v tem procesu lahko pomagajo?

»Odsvetujem striktno predpisovanje uporabe določenih orodij, saj si prav vsaka poslovna ideja, predvsem taka za nove izdelke, zasluži unikatno pot. Torej uporabo orodja po presoji. Ne glede na vse, pa bi lahko definirali posamezna orodja, ki imajo svoje učinke v različnih fazah razvoja ideje. Ker vsa orodja in metode nimajo ravno poslovenjenih imen, naj jih naštejem nekaj z izvornimi: npr. Customer Discovery, Design Thinking ali Lego Serious Play v fazi ‘definiranja problema’ pa npr. BMC, IRL, Design Sprint, Experiment Book, WLLR v fazi ‘upravičenja’. Naj omenim še najučinkovitejšega: PVIPIPS: “pojdi ven iz pisarne in se pogovori s stranko”.«

Bi še kaj dodali?

»Inovacijski stroj deluje v simbiozi z izvedbenim. Uporablja iste vire in mora udejanjati isto poslovno strategijo. Zato bo uspeh inovacijskega stroja polno odvisen od podpore izvedbenega. Uspešna inovacija ne bo rezultat naključja, ampak rezultat trdega dela.«

Deli:

Povezana vsebina

Jadek&Pensa_240202_01131
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic