Na tradicionalnem strokovnem dogodku slovenskih računovodskih strokovnjakov Dnevi računovodij, ki ga je letos že desetič organizirala Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, je beseda tekla o trenutno zelo aktualni tematiki, to je o umetni inteligenci.
O generativni umetni inteligenci
Mojca Bartol Lesar je v uvodnem nagovoru najprej predstavila razvoj umetne inteligence in se nato osredotočila predvsem na generativno umetno inteligenco. Gre za vrsto umetne inteligence, ki je sposobna ustvarjati nove vsebine. Zaradi umetne inteligence naj bi bilo delo računovodij v prihodnosti hitrejše, bolj natančno in manj ponavljajoče. Pri tem pa je vseeno opozorila, da je treba biti pozoren na možnost napak. Izpostavila je, da se možnost zanje zmanjša predvsem s tem, da smo pri dajanju navodil čim bolj jasni in da natančno definiramo vlogo, ki naj jo umetna inteligenca prevzame. Poleg tega je treba tudi dobro omejiti podatkovne baze in preveriti vire, saj lahko prihaja tudi do tako imenovanih halucinacij, ko nam umetna inteligenca ponudi napačne in namišljene informacije. Umetna inteligenca ima namreč tudi svoje omejitve, saj ne razume čustev, ne ukvarja se z etičnimi dilemami ter ne more soditi in biti kreativna. Če bodo računovodje znali z njo ustvariti optimalno interakcijo, pa jim bo pomagala tudi pri reševanju kompleksnejših vprašanj, pri izboljšanju odločanja, ocene tveganja in analitike ter pri razvoju odnosov s stranko. Tem bodo namreč lahko zagotovili storitve, ki so prilagojene določenim strankam. Predstavila je tudi več orodij (brezplačnih in plačljivih) za umetno inteligenco, ki so računovodjem v pomoč pri njihovem delu. Na konkretnih primerih je tudi razložila, kako jih uporabljati, da bodo od njih imeli kar največji izkoristek. Na koncu je spregovorila še o zakonodaji, ki je vezana na uporabo umetne inteligence. Pri tem je izpostavila predvsem tako imenovani akt o umetni inteligenci. Evropski parlament ga je potrdil v marcu 2024, potrebna pa je še potrditev Sveta EU. Izšel naj bi v obliki uredbe in bo začel veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU, uporabljati pa se bo začel postopoma. Gre za različna pravila za različne stopnje tveganja in kazni v primeru njihovih kršitev.
Okrogla miza Ali lahko umetna inteligenca pomaga računovodji?
V sklopu dogodka so o umetni inteligenci pri delu računovodij razpravljali še na okrogli mizi, ki jo je vodil Peter Frankl. Na njej so sodelovali davčna strokovnjakinja in partnerica PwC Mojca Bartol Lesar, dr. Franc Bračun (pomočnik uprave in strokovnjak za podatke pri NLB), Peter Grum (generalni direktor Fursa) in Peter Mesarec (direktor marketinga in strokovnjak za ChatGPT).
Najprej je Mojca Bartol Lesar izpostavila, da je ChatGPT dober pomočnik, a ga moramo ustrezno »ukrotiti«, da bo postal naš pomočnik. Franc Bračun je poudaril predvsem to, da je zelo pomembno, da vodilni v podjetjih svoje zaposlene ustrezno izobrazijo, da ga bodo znali čim bolj učinkovito uporabljati. Poleg tega je omenil, da je treba ustrezno prilagoditi tudi notranje procese v podjetju in poskrbeti za ustrezno tehnologijo. Pri tem je še opozoril, da je treba biti izredno pozoren, da se na javno dostopen ChatGPT ne objavljajo nobeni podatki, za katere ne želimo, da bi jih drugi videli. Izziv pa po njegovem mnenju predstavlja to, kako preverjati ustreznost odgovorov, ki jih prejmemo od umetne inteligence, če nam določeno področje ni blizu, saj jo po navadi ravno zaradi tega uporabljamo, ker nam nekaj ni poznano. Zato meni, da je najbolj optimalna uporaba umetne inteligence predvsem glede tistih zadev, ki jih vsaj približno strokovno poznamo, a nismo o njih povsem prepričani. Peter Mesarec je nadaljeval, da je prihodnost ChatGPT-ja predvsem v njegovi prilagoditvi za posamezna podjetja. Povedal je, da ni še orodij, ki bi jim dela lahko kar enostavno predali. Potreben bo nek prehod. Za zdaj vidi prednost umetne inteligence pri delu računovodij predvsem pri enostavnejših opravilih, kot je pomoč pri odgovarjanju na večje število elektronskih sporočil, pregledovanje dokumentov in podobnega. Poudaril je tudi, da je za mala podjetja za zdaj najprej pomembno to, da v posvetovanju z IT-strokovnjaki v obstoječe programe namestijo orodja, ki delujejo na principu umetne inteligence, saj bo to zanje najbolj učinkovito. Peter Grum je povedal, da si na Fursu že kar nekaj let pri svojem delu pomagajo z umetno inteligenco. Ne uporabljajo toliko generativne umetne inteligence, ampak predvsem tako imenovane izkustvene predikativne modele za strojno učenje. Uporabljajo jih predvsem za identifikacijo različnih področij davčnih tveganj.
Vsi so si bili nekako enotni, da umetna inteligenca lahko pomaga računovodjem, za zdaj predvsem pri bolj enostavnejših opravilih, a je treba biti izredno pazljiv pri razkrivanju osebnih podatkov. Pomembno je tudi, da podjetja poskrbijo za ustrezno izobraževanje zaposlenih o tej tematiki. V bližnji prihodnosti naj bi bila orodja umetne inteligence najbolj učinkovita tako, da so ustrezno prilagojena individualnim potrebam podjetij.
