Podjetja se vse pogosteje srečujejo z izplačili fizičnim osebam, ki niso slovenski davčni rezidenti. Pojavljajo se vprašanja, kako v takšnih primerih pravilno obračunati in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost ter kako pravilno poročati Fursu.
Nekaj smo jih zato tudi mi zastavili davčni svetovalki mag. Brigiti Osojnik, ki bo 25. avgusta letos vodila seminar z naslovom Izplačila fizičnim osebam nerezidentom: aktualna vprašanja in vse novosti.
Kdo so davčni nerezidenti?
Davčni nerezidenti niso zgolj tisti, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča. Kdo so, pojasnjuje Brigita Osojnik: »Oseba je davčni nerezident, če v Sloveniji nima uradno prijavljenega stalnega prebivališča, običajnega bivališča ali središča svojih osebnih in ekonomskih interesov, oziroma je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno manj kot 183 dni.
Nerezident je torej oseba, ki ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 6. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) oziroma izpolnjuje katerega izmed pogojev iz prvega odstavka 7. člena ZDoh-2. Na primer: opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe; je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja; bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela za mednarodno organizacijo, če ni slovenski državljan, bi postal rezident zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, v mednarodnih institucijah ali zato, ker je uslužbenec druge države pri nas …
Posameznik se po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2 šteje za nerezidenta Slovenije ne glede na to, da izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZDoh-2 za rezidenta Slovenije, če se na podlagi določil iz 4. člena mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.
Kateri njihovi dohodki so oproščeni plačila dohodnine?
Kot navaja Osojnikova, so najpogostejše vrste dohodka, ki ga dosegajo nerezidenti v Sloveniji dohodki iz zaposlitve (dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – avtorski honorarji, podjemne pogodbe, dohodki poslovodij), dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) ter dohodki iz oddajanja premoženja v najem ali iz prenosa premoženjske pravice.
Plačila dohodnine je oproščen dobiček iz kapitala, če ima ta vir v Sloveniji (izdajatelj vrednostnega papirja je RS, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti oz. gospodarske družbe, ki so ustanovljene v Sloveniji; dohodki investicijskih skladov oblikovanih v Sloveniji) in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga odsvoji nerezident, ni del pretežnega lastniškega deleža (vsaj 10 % delež glasovalnih pravic ali vsaj 10 % delež v kapitalu oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe).
Plačila dohodnine je oproščen tudi dohodek iz zaposlitve, prejet za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji.
Prav tako je plačila dohodnine oproščen dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti (razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika), če v Sloveniji ne opravlja dejavnosti prek poslovne enote in je v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev ter pod dodatnim pogojem, da ne gre za dohodke, od katerih se obračunava davčni odtegljaj (68. člen ZDoh-2).
|
Osojnikova navaja primer: Hrvaški samostojni podjetnik (rezident Hrvaške) opravi za slovensko družbo X d.o.o. storitev davčnega svetovanja v neodvisnem razmerju. Slovenska družba X d.o.o. mu kot izplačevalec dohodka nakaže 1.500,00 eurov za opravljeno storitev. Hrvaški podjetnik nima v Sloveniji poslovne enote, prav tako je bil v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v obdobju 12 mesecev, saj je bil to njegov enkratni dohodek za opravljeno storitev v Sloveniji. Po 10/1/1 ZDoh-2 ima dohodek vir v Sloveniji, vendar ima po 7. členu konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Slovenijo in Hrvaško dohodek vir na Hrvaškem, saj podjetnik v Sloveniji nima stalne poslovne enote. Tako je dohodek oproščen dohodnine v Sloveniji po 33/3 ZDoh-2, saj v Sloveniji ne opravlja dejavnosti prek poslovne enote in je v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev. Prav tako ne prejme dohodka iz osebne odvisne storitve (gre za neodvisno razmerje), zato se ne uporabi 15. člen konvencije. |
Obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, tudi niso predmet plačila dohodnine, pod določenimi pogoji pa tudi obresti na dolžniške vrednostne papirje.
Od katerih dohodkov pa so nerezidenti zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji?
Le od dohodkov, pridobljenih v Sloveniji, torej dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, odgovarja Brigita Osojnik in podrobneje pojasnjuje: »Če se izvaja zaposlitev ali se opravljajo storitve v Sloveniji, če dohodke izplačuje slovenski rezident ali poslovna enota nerezidenta, če nerezident opravlja dejavnost v ali prek poslovne enote ali stalne baze v Sloveniji, dohodki od nepremičnine in pravic na nepremičnini, vključno z dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji, dohodki od vrednostnih papirjev in lastniških deležev, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti oziroma gospodarske družbe, zadruge idr., ki so ustanovljene v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo.«
Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Nerezidenti pa lahko za posamezni dohodek, ki ima vir v Sloveniji, uveljavljajo ugodnosti iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, kadar je ta sklenjena med Slovenijo in drugo državo pogodbenico – državo rezidentstva prejemnika dohodka, poudarja Osojnikova. Te ugodnosti so neobdavčevanje dohodka v državi vira (Sloveniji), ker je po mednarodni pogodbi dana pravica do obdavčitve le državi sedeža prejemnika dohodka, ter obdavčevanje v državi vira (Sloveniji) po nižji stopnji (običajno pri dividendah, obrestih in premoženjskih pravicah). Stopnja se giblje med 5 in 15 %.
|
Kot pojasnjuje sogovornica, imajo nerezidenti za uveljavljanje ugodnosti po mednarodni pogodbi dve možnosti: znižanje ali oprostitev plačila davka ter vračilo preveč plačanega davka. Ugodnosti lahko nerezidenti uveljavljajo na podlagi predloženih KIDO obrazcev davčnemu organu. |
Obračunavanje dohodkov
Kakšne pa so posebnosti pri obračunovanju dohodkov nerezidentov? Od vseh izplačanih dohodkov nerezidentom – fizičnim osebam se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se pri nerezidentih šteje za dokončen davek. Nerezidenti so zavezanci za dohodnino po določenih stopnjah in na splošno niso upravičeni do olajšav in zmanjšanj davčne osnove, določenih za rezidente, razlaga Brigita Osojnik.
»Kadar nerezidentu dohodek izplača slovenska pravna oseba ali samostojni podjetnik, mora izplačevalec dohodka za nerezidenta kot prejemnika dohodka odtegniti akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK.
Kadar pa dohodek nerezidentu izplača oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji (npr. nerezident v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, katerih izplačevalec je tuja pravna oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji), mora nerezident ta dohodek sam napovedati«, še pojasnjuje davčna strokovnjakinja.
Kako pa je z uveljavljanjem stroškov?
»Dohodki iz zaposlitve se praviloma obdavčijo v tisti državi, kjer se izvaja zaposlitev. Nerezident pa lahko v Sloveniji dosega tudi dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in morebitne obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec. Poleg normiranih stroškov lahko nerezident uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz podjemne pogodbe oz. v zvezi z ustvarjanjem avtorskega dela na podlagi dejanskih dokazil (računov) pod pogoji in do višin, ki jih je določila vlada z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Nerezident lahko sam pri FURS-u vloži zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov prevoza in nočitve, v 15 dneh od dneva izplačila dohodka. Davčni organ mu vrne preveč plačani davek z odločbo«, pojasnjuje Osojnikova.
Posebnosti dohodkov poslovodij
Glede obdavčitve dohodkov poslovodij pa Osojnikova opozarja, da plačila sodijo med direktorjeve osebne prejemke, ki so obdavčeni po ZDoh-2 ne glede na to, kdo jih dejansko prejme (npr. pravna oseba zaračuna vodenje poslov družbe drugi pravni osebi): „Dohodki poslovodij nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, se po slovenski zakonodaji obdavčujejo enako kot dohodki poslovodij rezidentov. Mednarodne pogodbe dajejo državi sedeža družbe, ki jo oseba poslovodi, polno pravico do obdavčitve. 16. člen mednarodne pogodbe, ki ureja dohodke poslovodij, se po posameznih konvencijah razlikuje le v opredelitvi dohodka, ki se šteje za dohodek poslovodje.«
Najpogostejše napake
Sogovornica pravi, da se napake pri obdavčitvi dohodkov nerezidentov najpogosteje pojavljajo zaradi nepoznavanja določb ZDoh-2 (od katerih dohodkov so nerezidenti zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji) in določb mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v katerih primerih lahko uveljavljamo ugodnost po mednarodnih pogodbah in na kakšen način).
Kot najpogostejše napake navaja naslednje primere:
- »Slovenska pravna oseba, ki je izplačevalec dohodka fizični osebi – nerezidentu na podlagi sklenjene podjemne pogodbe (za provizijo od posredovanja pri prodaji določenega izdelka v tujini – kraj opravljanja dela je v tujini), ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na obrazcu REK-2, nerezidentu izplača bruto dohodek (ne razpolaga s potrjenim zahtevkom KIDO5 niti obrazcem A1 nosilca zavarovanja tuje države);
- slovenska pravna oseba, plača najemnino npr. fizični osebi, rezidentu Hrvaške, za poslovni prostor, ki se nahaja v Zagrebu in ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na obrazcu REK-2 (ne razpolaga s potrjenim zahtevkom KIDO8);
- tuja pravna oseba zaračuna vodenje poslov družbe slovenski pravni osebi (plačila sodijo med direktorjeve osebne prejemke, ki so obdavčeni po ZDoh-2 ne glede na to, kdo jih dejansko prejme), direktor navedenih prejemkov ne napove v Sloveniji.”
