Sara Stojanovski je izkušena produktna vodja, ki poudarja, da je za uspešen inovacijski proces ključno nenehno učenja in prilagajanje ter reševanje resničnih težav strank. »Razvoj produktov je dinamičen in se nenehno spreminja, zato moramo ostati odprti za novosti, poslušati stranke in uporabljati podatke za boljše odločitve. Poleg tega je pomembno, da se osredotočimo na reševanje resničnih težav strank, ne pa zgolj na izpolnjevanje njihovih zahtev, saj bomo le tako lahko dosegli trajen uspeh.«
Za seboj ima več kot 30 uspešnih uvedb digitalnih izdelkov, njeno strokovno znanje pa zajema širok spekter kompleksnih sektorjev. Zadnjih nekaj let je v podjetju d.labs vodila specializirano ekipo, ki se ukvarja z odkrivanjem novih poslovnih priložnosti za startupe v zgodnjih fazah in validacijo njihovih produktov na trgu, trenutno pa je produktna vodja v podjetju ABC Glofox.
Udeležencem 1. konference produktnega menedžmenta, ki bo v organizaciji Akademije Finance potekala 22. novembra v Ljubljani, bo Sara Stojanovski predstavila eno od ključnih strategij, ki zagotavlja, da je stranka resnično v središču inovacijskega procesa. Nekaj vprašanj pa smo ji zastavili že pred dogodkom.
Ga. Stojanovski, uspešno ste lansirali že več kot 30 digitalnih produktov. Kako se je vaše razumevanje (uspešnega) inovacijskega procesa v zadnjem desetletju razvijalo?
»Moje razumevanje inovacijskega procesa se je v zadnjem desetletju bistveno spremenilo. Prva leta sem delala v okolju, kjer je prevladovala tradicionalna Waterfall metoda razvoja (razvoj teče kot slap, izključno v eno smer in postopoma, op.ur.), in cilj je bil izdelati produkt v skladu s specifikacijami. Ta pristop je bil usmerjen v izpolnjevanje poslovnih ciljev, ne pa nujno v reševanje resničnih težav končnih uporabnikov. Ko sem prešla v produktno-vodene organizacije (d.labs, Glofox), ki sledijo Lean metodologijam (vitkim metodologijam, op.ur.), sem spoznala, da je ključno, da se primarno osredotočimo na potrebe in probleme strank, če želimo, da bodo naši produkti uspešni.«
Mar ni stranka vselej središče inovacijskega procesa?
»Seveda, stranka bi morala biti vedno v središču inovacijskega procesa, vendar v realnosti ni vedno tako. Veliko podjetij npr. inovacije razvija na podlagi nove tehnologije in potem išče, katere potrebe bi lahko s to tehnologijo izpolnili. V vsakem primeru pa je največji izziv prepoznati, kaj stranke dejansko potrebujejo. Ljudje včasih ne izražajo svojih potreb jasno ali natančno in tu vstopi potreba po validaciji s pomočjo podatkov in eksperimentiranja. Stranka ostaja ključna, vendar moramo uporabiti metode, ki nam pokažejo, kako se stranke dejansko vedejo in uporabljajo produkte.«
Nam lahko predstavite kakšno strategijo oz. orodje (na dogodku jih boste še več), ki lahko pomagajo pri tem, da je stranka resnično v središču inovacijskega procesa?
»Ena od ključnih strategij je uporaba ‘data-driven’ eksperimentov (eksperimentov na podlagi podatkov, op.ur.), o čemer bom primarno govorila na konferenci. S tem pristopom lahko hitro testiramo predpostavke o strankah, njihovem vedenju in potrebah ter izmerimo učinkovitost rešitev. Pomembno je tudi nenehno komuniciranje s strankami in uporaba različnih metod za zbiranje njihovega mnenja, kot so intervjuji, ankete in fokusne skupine. S temi orodji lahko bolje razumemo problem, kaj stranke potrebujejo, in iz tega izluščimo, kako jim lahko najbolje pomagamo.«
Kako bi v kontekstu vašega predavanja odgovorili na naslovno vprašanje konference: kako minimizirati tveganja in maksimirati uspešnost novih izdelkov?
»V kontekstu mojega predavanja je ključno minimiziranje tveganj in maksimiranje uspešnosti novih produktov povezano z uporabo ‘data-driven’ eksperimentov. S tem pristopom lahko prej prepoznamo morebitne težave ali pomanjkljivosti v rešitvi ter jih odpravimo pred širšim lansiranjem. To zmanjšuje tveganje, da bi napačno razumeli strankine potrebe in ubrali napačno pot. Poleg tega nam omogoča hitrejše iteracije in boljše prilagajanje produkta, kar povečuje možnosti za uspeh.«
