»Predlog občutnega zvišanja davka od dohodka pravnih oseb je hud udarec za celotno gospodarstvo, še posebej za tisti del, ki že mesece opozarja na upadanje naročil. Samo slovenska predelovalna industrija je v prvih osmih mesecih letos zabeležila 3,5-odstoten upad proizvodnje,« opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije.
»S tem ukrepom bo vlada še dodatno ošibila mednarodno konkurenčnost slovenskega, izvozno naravnanega gospodarstva. Slovenija že danes čuti šibkejše povpraševanje s trgov EU. Izvoz v države EU-27 se je v prvih osmih mesecih letos zmanjšal za dva odstotka. To se že pozna tudi na zaposlenosti, saj je od začetka leta število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih manjše za štiri tisoč oseb,« so zapisali na GZS.
Kako posledice vladnih ukrepov in dogajanja na globalni ravni doživlja gospodarstvo Primorske ter kako bi lahko zagotovili stabilnejše pogoje za delovanje realnega sektorja, bomo govorili tudi na Primorskem razvojnem forumu, ki bo v torek, 28. novembra, v Sežani. »Gospodarstvo že 16 let opozarja, da potrebujemo poslovno cono, pa smo še vedno brez nje,« med drugim poudarja Klementina Križman, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana.
In prizna, da so podjetniki in gospodarstveniki zaradi zbirokratiziranosti države in nenehnega spreminjanja zakonodaje, predpisov in zviševanja davkov dobesedno resignirani. »Se bomo že nekako znašli, mi pravijo. A to ni prav. Naveličani so vladnih obljub o pomoči gospodarstvu, saj so jih dejansko doletele samo nove obdavčitve,« poudarja direktorica OOZ Sežana.
Foto: osebni arhiv
Klementina Križman, OOZ Sežana: Naši gospodarstveniki so naveličani vladnih obljub o pomoči gospodarstvu, saj so jih dejansko doletele samo nove obdavčitve.
Med člani OOZ Sežana sicer prevladujejo manjša podjetja, ki imajo v povprečju od 25 do 40 zaposlenih in »ta manjša podjetja se lahko hitro prilagajajo. Je pa tudi res, da bo upad naročil, kot kaže trenutno, pospešil zapiranje marsikaterega podjetja, ki ga vodi starejši obrtnik, saj bo raje kot bitko na trgu izbral upokojitev,« opisuje sogovornica, ki glede tega, kaj bo prineslo leto 2024 ni preveč optimistična.
»Sežana že desetletja zaradi svoje lege ni privilegirana, prej nasprotno. Bližina in odprtost meja pomenita predvsem še večjo konkurenco in trd boj za tržne deleže. Se pa tako kadri kot podjetja po sosednjih državah ozirajo zaradi bolj prijazne zakonodaje in manj administrativnih ovir,« prizna Klementina Križman, direktorica sežanske območne obrtno-podjetniške zbornice.
Vladi GZS spet poslal mini davčno reformo
Višanje davkov ni zagotovilo za večje javnofinančne prihodke v državno blagajno, pravijo na GZS. »Tudi ni ustrezno, da navedeno okoljsko škodo zaradi poplav plača gospodarstvo, pri čemer bodo nepovratna sredstva prejela občine, prizadeta podjetja pa predvsem posojila,« med drugim poudarjajo na GZS. Zato so finančnemu ministrstvu še enkrat predlagali, »naj pri načrtovanju sredstev za obnovo prouči tudi predloge GZS, ki smo jih strnili v mini davčni reformi«.
V Sežani pa ne čakajo samo na poslovno cono, ki jo je obljubljal že predhodnik zdajšnjega župana Andreja Sile, temveč tudi na gradnjo prepotrebnih stanovanj. »Investitorji so pripravljeni, čakamo na občino. Zdi se, kot da je v Sežani vse obstalo. Prav nič čudnega ni, ko slišim, da se občanom Sežane daje predvsem »kruha in iger,« je slikovita direktorica OZS Sežana.
