Slovensko kmetijstvo zaostaja na področju digitalizacije

Pred 7. Agrobiznis konferenco smo za nekaj vpogledov prosili prejemnika evropske nagrade za inovativne mlade kmete Andreasa Gugumucka, Žigo Kršinarja, ki je nekoč malo kmetijo z najemom površin povečal za dvajsetkrat in jo razvil v skoraj celoti samooskrbno, ter Denisa Topolnika, direktorja ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota. Letošnja konferenca namreč želi poudariti tri pomembne stvari, ki so nujne v slovenskem kmetijstvu: mlade kmete, podjetniško naravnanost in povezovanje za lažji nastop na trgu.

Kako razmišljati čez rob krožnika

Eden izmed govorcev letošnje Agrobiznis konference je Andreas Gugumuck, Dunajski polžerejec in prejemnik evropske nagrade za inovativne mlade kmete, ki je oživil dolgoletno mestno tradicijo vzreje polžev. Polže tudi predeluje v pripravljene živilske izdelke, kot so denimo vloženi polži v balzamičnem kisu in čebuli, polžji golaž in polžji ragu, od leta 2008 pa prireja tudi polžji festival.

Gugumuck napoveduje, da bo udeležencem konference predstavil, kako oživiti staro kulinarično tradicijo, kako »razmišljati onkraj roba krožnika«, spregovoril pa bo tudi o novih trženjskih pristopih. Dunajski polžerejec  pravi, da je bila ena njegovih najboljših odločitev ta, da je pustil svojo staro službo na IT področju. »Sprejmite odločitev, začnite s svojim projektom, ne razmišljajte preveč, nenehno se učite in naredite vse, da se bo vaša odločitev izkazala za pravo«, je nasvet, za katerega si želi, da bi mu ga kdo dal na začetku poti.

Z razumevanjem dodane vrednosti kmetiji dal nov zagon

Kako z razumevanjem dodane vrednosti v kmetijstvu razvijati svojo poslovno idejo, bo rdeča nit predavanja Žige Kršinarja, lastnika Ekološke kmetije Kršinar, ki se nahaja na Katarini nad Ljubljano. S svojim znanjem, ki ga je pridobil na Biotehniški fakulteti pri študiju agronomije, je kmetiji dal nov zagon. Nekoč malo kmetijo je z najemom površin povečal za dvajsetkrat in jo razvil v skoraj celoti samooskrbno. Na njej prideluje seneno meso, sodeluje pri evropskem projektu evropskega senenega mesa in mleka; na svojih pašnikih ne gnoji … »To so posebni občutki, ki bi jih radi delil z vami. Upam, da mi vas uspe čim več navdušiti, da stopite po tej poti. Odločil sem se, da svojo kmetijo še dodatno obogati, in sicer s prenosom znanja«, pravi Kršinar.

Pametno kmetijstvo

Nov zagon kmetijstvu daje tudi digitalizacija. »Globalni trg, na katerem konkurirajo tudi slovenski kmetje, se srečuje s potrebami po preobrazbi za hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo, kar je posledica čedalje večjih potreb po sami hrani pa tudi podnebnih sprememb. Po drugi strani pa tudi potrošniki čedalje bolj zahtevajo konkretno zagotovilo glede izvora hrane ter zagotavljanja sledljivosti v prodajnih verigah. In prav digitalizacija vsega omenjenega omogoča učinkovito transformacijo panoge«, poudarja Denis Topolnik, prav tako eden izmed govorcev na 7. Agrobiznis konferenci.

Denis Topolnik
Denis Topolnik (Foto: Aleš Cipot/fotolens.si)

 Žal pa po besedah Topolnika, direktorja ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota, slovensko kmetijstvo na tem področju zaostaja. Tistim kmetijam in podjetjem, ki so v tem kontekstu najbolj ogrožena, »saj ne premorejo dovolj sredstev ter znanj za preboj na področju digitalizacije, se bodo pa primorana digitalizirati, če bodo želela biti konkurenčna v prihodnje«, si prizadeva pomagati  Digitalno inovacijsko stičišče za kmetijstvo in proizvodnjo hrane (DIH AGRIFOOD), ki združuje slovensko ter evropsko raziskovalno in razvojno strokovno znanje s področja kmetijstva in proizvodnje hrane. Njihova mreža ponuja najnovejše znanje o digitalizaciji te panoge – tim. ‘pametnega kmetijstva’.

Vseeno pa so v Sloveniji »nekatere, posebej večje, kmetije ter nekatera kmetijska podjetja, ki so digitalizacijo že precej vpeljala v svoje proizvodne procese.« Imamo pa tudi ponudnike naprednih tehnoloških rešitev, ki so v veliki meri majhna podjetja in ‘startupi’ in se s svojimi tehnološkimi rešitvami uvrščajo v sam vrh v EU, še dodaja Topolnik.  

Na področju digitalizacije kmetij DIH Agrifood trenutno preko različnih EU projektov podpira 17 kmetij iz različnih panog po vsej Sloveniji pri vpeljavi naprednih sistemov za napovedovanje potreb po gnojenju in namakanju ter za preprečevanje bolezni. »Sistemi preko nameščenih senzorjev merijo in zbirajo podatke o temperaturi in vlažnosti zemlje ter zraka, količini padavin ter količini insektov. Po obdelavi se ti podatki lahko uporabijo kot osnova za avtomatizacijo in optimizacijo obstoječih namakalnih sistemov, so pa tudi vir informacij za odločanje o gnojenju in zaščiti rastlin«, pojasnjuje Topolnik in dodaja, da v trgovini Zelena točka DIH Agrifood vpeljuje digitalni sistem sledljivosti hrane, osnovan na tehnologiji veriženja blokov (t.i. Blockchain): »To bo omogočalo kupcem v maloprodajni trgovini ter tudi v veleprodaji enostaven dostop do informacije o poreklu hrane«.

Celoten program 7. Agrobiznis konference, ki bo 12. februarja 2020 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani, si lahko ogledate tu.
Deli:

Povezana vsebina

Jadek&Pensa_240202_01131
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic