So vaša neopredmetena sredstva pravilno evidentirana?

Glavna značilnost neopredmetenih sredstev – njihova neotipljivost oz. fizični neobstoj – dela njihovo računovodenje zelo zahtevno. A zato še toliko bolj pomembno, saj z njim vplivamo na različne deležnike, uporabnike in ocenjevalce računovodskih poročil, kot so lastniki, banke, kupci in država. In na različne poslovne kategorije, kot so vrednost organizacije in denarni tok, boniteta (kot kreditni potencial), kazalnik zaupanja kupcev, ter na kandidiranje na razpisih za posojila za neopredmetena sredstva in na razpisih za sredstva EU. V trenutnih negotovih razmerah je še posebej pomembno.

»Neopredmetena sredstva so dolgoročna sredstva in del premoženja organizacije, katerih rok trajanja je daljši od enega leta. Vsako leto jih amortiziramo in davčno maksimalno priznana je 10-odstotna letna amortizacijska stopnja. Če se organizacija odloči za  višjo amortizacijsko stopnjo, so stroški davčno nepriznani stroški in so potrebne dvojne računovodske in davčne evidence. Sem spadajo premoženjske pravice (uporaba računovodskih programov, patenti, licence, razvoj, koncesije ipd.)«, pojasnjuje doc. dr. Lidija Robnik, svetovalka s področja financ, računovodstva in davkov.

Vprašanj v povezavi z evidentiranjem teh ‘nevidnih’ sredstev z velikim vplivom na organizacije je veliko, njihovo pravilno obravnavanje pa zelo pomembno. »Neopredmetena sredstva so pomembna za razvojno perspektivne organizacije, in da znamo deliti, kaj so stroški raziskovanja (tekoči stroški poslovanja), kot so stroški razvoja, ki ima na trgu potrjene pogoje, da trg sprejme spremembe in se začne z lastnim ali zunanjim razvojem izdelkov ali storitev. Pomembno je tudi, da znamo ločevati glede premoženjskih pravic (računalniških programov), kaj spada med neopredmetena sredstva in kaj med opredmetena osnovna sredstva.«

Kje pa dr. Robnikova vidi njihovo največjo težavo? »Neopredmetena sredstva mora organizacija voditi po nabavni vrednosti in se amortizirajo. Neopredmetena sredstva se ne krepijo niti slabijo. Največje težave so pravilne kalkulacije lastne cene razvoja (katere stroške vključiti in v kateri vrednosti) ter ločevanje, kaj so tekoči stroški in katero stroški, ki se vodijo med neopredmetenimi sredstvi«, pojasnjuje strokovnjakinja, ki poudarja, da se organizacije premalo zavedajo, da imajo določena neopredmetena sredstva vpliv tudi na koriščenje davčnih olajšav: »Pomen neopredmetenih sredstvih je v tem, ali jih evidentiramo v bilanci stanja med premoženjem ali stroške direktno priznamo v tekočem poslovanju (izkazu poslovnega izida) in imajo direkten vpliv na rezultat poslovanja. Določena neopredmetena sredstva imajo vpliv tudi na koriščenje davčnih olajšav v davčnem obračunu.«