Energetske skupnosti, v okviru katerih se lahko prebivalci, lokalne skupnosti in tudi podjetja združujejo ter sodelujejo pri izvajanju energetskih dejavnosti, bodo v prihodnosti eden od pomembnih gradnikov zelenega prehoda. Olajšale bi lahko pritegnitev zasebnega kapitala v naložbe, ki zagotavljajo večjo prožnost energetskega sistema in krepijo energetsko neodvisnost gospodarstva.
Nekaterim vrstam energetskih skupnosti, ustanovljenim v obliki pravne osebe (tako imenovane skupnosti OVE in energetske skupnosti državljanov), predpisi zato podeljujejo poseben status. Ta jim omogoča enakopraven dostop do energetskih trgov, nediskriminatorno obravnavo glede na dejavnosti, ki jih opravljajo, ter odstranitev neupravičenih regulatornih in upravnih ovir za njihovo delovanje.
Energetske skupnosti so lahko priložnost tudi za industrijska podjetja. Ta lahko prek energetskih skupnosti v sodelovanju z lokalnim okoljem aktivno prispevajo k doseganju ciljev energetske politike, ob tem pa uresničujejo tudi svoje gospodarske in širše družbenokoristne cilje.
Za podjetja je s pravnega vidika pomembno razumeti ne samo regulativni okvir, ki ureja delovanje energetskih skupnosti, temveč zlasti pravila, ki omejujejo sodelovanje podjetij v energetskih skupnostih in urejajo njihovo (ne)profitno naravo. Kakovostna pravna podpora pri ustanavljanju in pozneje tudi pri delovanju vsake energetske skupnosti je zato odločilnega pomena za to, da lahko energetske skupnosti in njihovi člani izkoristijo ugodnosti, ki jih pravo ponuja tem novim akterjem na energetskih trgih.
mag. Jure Levovnik, odvetnik in starejši partner v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa, d. o. o.
