Takšnega skoka ne pomnijo niti najizkušenejši nabavniki

14. septembra letos bo v Grand Hotelu Union v Ljubljani potekala 8. konferenca slovenskih izvoznikov. Osrednje izvozno srečanje bo potekalo pod naslovom Trk z novo realnostjo: Od surovinskega izziva do digitalne stvarnosti. Pod drobnogled bo vzelo tematike, kot so svetovna geopolitična slika, makroekonomsko stanje na globalni ravni, trg surovin, trg dela in iskanje ustreznih kadrov, vpliv covida-19 na turizem, finančne spodbude – pa tudi oskrbovalne verige. Kot v zvezi s slednjo pravi direktor globalne nabave v podjetju Danfoss Luka Rutar, eden izmed govorcev konference, kar nekaj ključnih materialov že kaže, da večjih izboljšav ne bo niti v prvi polovici leta 2022.

»V zadnjih 10-ih mesecih, ko nas je pandemija dodobra zajela, se je trg surovin in materialov obrnil na glavo. Izjemen dvig cen je nekaj, kar poznamo iz zgodovine, a da se takšen skok zgodi v tako kratkem obdobju, ne pomnijo niti najizkušenejši nabavniki«, pravi Rutar. »Seveda je cena zgolj rezultat ponudbe in povpraševanja. Ponudba je še vedno precej omejena in ne zagotavlja razpoložljivosti, ki so potrebne na trgu, ki beleži izjemno rast. Sočasno pa se na trgu surovin, kot so baker, odpadno železo in podobno, pojavlja vse več finančnih investitorjev, ki plasirajo viške denarja zaradi omejitev bank in nizkih (negativnih) obrestnih mer in s tem ustvarjajo dodaten pritisk na cene brez realne osnove. Prisoten pa je tudi izjemen primanjkljaj na trgu elektronskih komponent, plastike, papirja, lesa in drugih materialov, kar pomembno vpliva na prioritizacijo dela nabavnikov na dobavljivost in znova odpira že malo pozabljene teme o strateškem pozicioniranju dobaviteljev (lokacija in tim. »dual sourcing«), pomenu odnosa do dobaviteljev (SRM) in dolgoročnem planiranju potreb (2-3 leta v naprej).« Direktor globalne dobave v Danfossu še pravi, da so v prvi polovici leta pričakovanja glede cen in dobavljivosti večinoma predvideli v smer izboljšave v drugi polovici leta 2021, a teh žal vendarle še ni na vidiku: »Kot trenutno kaže, resnih izboljšav še vedno ni na vidiku in kar nekaj ključnih materialov že nakazuje, da večjih izboljšav ne bo niti v prvi polovici leta 2022.« O tem, kaj lahko naredijo nabavniki ter o smiselnosti in pasteh umetnega povečevanja naročil, da bi si zgradili varnostno zalogo in zagotovili cene, bo Luka Rutar spregovoril udeležencem 8. konference slovenskih izvoznikov. Predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija Lorenzo Ramajola pa bo predstavil finančne vzvode, ki so proizvodnim podjetjem, ki se soočajo z dvigom cen surovin, na voljo.

Na osrednjem izvoznem srečanju bosta v ospredju tudi vprašanji, kaj je svetu in nam novi ameriški predsednik Joe Biden že prinesel in kaj še bo, ter kje najti ustrezne kadre (Primož Uranič, Naton), predstavljene bodo uspešne zgodbe slovenskih izdelkov v tujini (Rok Gabrovšek, Lidl Slovenija), Christian Kellner iz Dun & Bradstreet Evropa pa bo izpostavil okoljska, socialna in upravljalska (ESG) tveganja  ter povečanje vzdržljivosti in donosnosti dobavne verige.

Dogodek bo postregel s pogovoroma o turizmu in digitalizaciji. O tem, kako jo je odnesel poleti in kakšni so načrti se bo direktor in glavni urednik Časnika Finance Peter Frankl pogovarjal z lastnikom hotela Bled Rose Otmarjem Zornom ter prokuristom Term Olimie Vasjo Čretnikom. Urednica projekta Tovarna Leta pri Časniku Finance Sabina Petrov pa se bo z direktorjem Hella Saturnus Slovenija Davorinom Dobočnikom pogovarjala o vlogi digitalizacije in industrije 4.0 pri krepitvi konkurenčnosti slovenskih podjetij.

Organizator konference Časnik Finance bo na dogodku že sedmo leto zapored podelil nagrado Zmagovalec slovenskega izvoza, s katero želi v širši in poslovni javnosti promovirati uspešna slovenska podjetja, njihove izvozne uspehe ter poudariti dobre prakse, ki pripomorejo k višji dodani vrednosti podjetij samih kot tudi slovenskega gospodarstva in s tem celotne družbe. Lani je zmagovalec slovenskega izvoza postala družba Dewesoft iz Trbovelj, ki merilne instrumente lastne znamke izvaža v 50 držav, okoli 40 odstotkov jih prodajo v Evropi, okoli tretjino v ZDA, v Aziji pa dobro petino.

Deli:

Povezana vsebina

Jadek&Pensa_240202_01131
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic