Pogosto poslušamo o tem, da je vsaka kriza tudi priložnost. In da je (bila) koronakriza za marsikatero podjetje tudi priložnost. Nedvomno je nov zagon dala spletni prodaji, čemur pa sledi tudi njen večji nadzor. Gre namreč za pretežno virtualno dejavnost, ki jo davčni organi težko nadzirajo, zato v teh poslih prihaja tudi do velikih nepravilnosti. Zato je danes še bolj kot kadarkoli prej pomembno, da prodajalci poznajo in upoštevajo s tem povezano davčno ureditev.
»Večina držav članic Evropske unije do leta 2020 niso posvečale posebne pozornosti nadzoru pravočasnega in pravilnega plačevanja DDV v povezavi s spletno prodajo. Šele s koronakrizo in izjemno rastjo spletne prodaje v zadnjem letu, so se države članice oziroma njihove finančne uprave začele zavedati pomembnosti nadzora spletnih trgovin in spletnih prodajalcev. Nemčija je ena redkih držav EU, ki je imela že v preteklosti izjemno dobro razvite modele nadzora nad spletnimi prodajalci. V zadnjih 6-ih mesecih pa opažamo, da so tudi druge države, kot so na primer Hrvaška, Madžarska in Bolgarija, začele z obsežnim nadzorom spletnih prodajalcev«, pojasnjuje preizkušena davčnica Mojca Müller.
Najpogostejše napake
Kor pravi Müllerjeva, je najpogostejša napaka spletnih trgovcev nepravočasna identifikacija za namene DDV v drugi državi EU: »Trenutno veljavna zakonodaja namreč od spletnih prodajalcev zahteva obvezno DDV identifikacijo v drugi državi EU, če s prodajami blaga končnim potrošnikom v drugi državi EU v enem koledarskem letu presežejo mejno vrednost 35.000 EUR. Spletni prodajalci so dolžni spremljati prodajo blaga po posameznih državah EU in ustrezno sprožiti postopek DDV identifikacije, še preden mejno vrednost presežejo.« Kot še dodaja strokovnjakinja, v praksi opažajo, da spletni prodajalci namenoma ali nevede zavlačujejo s postopkom DDV identifikacije in tako tvegajo plačilo visokih glob in zamudnih obresti.
Spletni prodajalci so dolžni spremljati prodajo blaga po posameznih državah EU in ustrezno sprožiti postopek DDV identifikacije, še preden mejno vrednost presežejo.
Mojca Müller je direktorica in strokovna vodja za davčno svetovanje na področju DDV v računovodski hiši ANOVA, kjer pogosto ugotavljajo tudi, da spletni trgovci ne razlikujejo med spletno prodajo, kjer gre za neposredno prodajo blaga iz Slovenije končnemu kupcu iz druge države EU ter prodajo blaga preko najetega skladišča v drugi državi EU: »Ni redko, da spletni trgovci najamejo skladišče v drugi državi EU zaradi visokih stroškov kurirske službe. Če spletni trgovec v prvem koraku prestavi blago iz Slovenije v drugo državo članico, v naslednjem koraku pa omenjeno blago dobavi končnemu potrošniku, ne govorimo o prodaji blaga na daljavo oz. pošiljčnih poslih. Poslovanje preko skladišča v drugi državi EU običajno zahteva obvezno DDV identifikacijo.«
Če spletni trgovec v prvem koraku prestavi blago iz Slovenije v drugo državo članico, v naslednjem koraku pa omenjeno blago dobavi končnemu potrošniku, ne govorimo o prodaji blaga na daljavo oz. pošiljčnih poslih. Poslovanje preko skladišča v drugi državi EU običajno zahteva obvezno DDV identifikacijo.
Pogosto opažajo tudi, da imajo spletni trgovci težave, kako pravilno določiti mejno vrednost za prodajo blaga na daljavo, zato opozarja, da znesek 35.000 EUR pomeni znesek prodaje blaga v enem koledarskem letu brez DDV. Težave pa se pojavljajo tudi pri določitvi pravilnih DDV stopenj za določene vrste blaga (npr. prehranska dopolnila).
Mojca Müller je preizkušena davčnica, ki bo 8. aprila 2021 vodila webinar Spletna prodaja blaga in DDV, ki bo potekal v organizaciji Akademije Finance. |
Razlika med prodajo davčnim zavezancem in končnim potrošnikom
Spletna prodaja v Sloveniji z vidika DDV ne prinaša posebnosti, blago je obdavčeno s slovenskim DDV, če je spletni prodajalec davčni zavezanec. Pravila pa se spremenijo, če blago prečka državno mejo: pri spletni prodaji v druge države EU naj bo spletni prodajalec pozoren, ali blago prodaja končnim potrošnikom ali davčnim zavezancem, opozarja Müllerjeva: »Če blago prodaja davčnim zavezancem, ni posebnosti, saj obveznost obračuna in plačila DDV prevali na kupca (oproščena dobava blaga po 46. členu ZDDV-1). Če pa blago prodaja končnim potrošnikom, mora biti pozoren na predpisano mejno vrednost, ki velja za prodajo blaga na daljavo v posamezni državi članici. Mejna vrednost je v večini držav članic 35.000 EUR. Izjema je Nemčija, kjer znaša mejna vrednost 100.000 EUR. Ko spletni prodajalec preseže mejno vrednost, je dolžan pridobiti DDV številko v drugi državi EU in obračunavati DDV v skladu z lokalnimi pravili.« Spletna prodaja blaga v tretje države pomeni izvoz blaga oz. oproščeno transakcijo, če spletni prodajalec razpolaga z ustreznimi dokazili o izvozu blaga, še dodaja.
Novi VEM sistem je tehnična rešitev, ki bo spletnim prodajalcem poenostavila DDV poročanje v drugih državah EU. V okviru enega DDV poročila bodo uredili DDV poročanje v vseh državah EU. Sprememba bo od spletnih trgovcev zahtevala določen napor v smislu prilagoditve programske opreme.
Od 1. julija letos poenostavljeno DDV poročanje
S 1. julijem bo v vseh državah EU zaživel ‘razširjeni’ VEM sistem, v okviru katerega bo lahko spletni prodajalec urejal DDV obveznosti v drugih državah EU. »V skladu z novo DDV zakonodajo se spletnim trgovcem ne bo potrebno identificirati za namene DDV v drugih državah EU, pač pa bodo vse DDV obveznosti (tudi DDV obveznosti v drugih državah EU) uredili v svoji matični državi«, pojasnjuje svetovalka za davčno svetovanje na področju DDV in dodaja, da bo poenostavitev zahtevala tudi določen vložek: »Novi VEM sistem je tehnična rešitev, ki bo spletnim prodajalcem poenostavila DDV poročanje v drugih državah EU. V okviru enega DDV poročila bodo uredili DDV poročanje v vseh državah EU. Sprememba bo od spletnih trgovcev zahtevala določen napor v smislu prilagoditve programske opreme.«
Kljub poenostavitvi, ki jo prinaša nova zakonodaja, pa Müllerjeva vseeno pričakuje, da bodo nekateri spletni trgovci še vedno potrebovali podporo lokalnih davčnih svetovalcev: »Pri nekaterih spletnih trgovcih bo specifika blaga zahtevala podrobno analizo DDV stopenj. Tudi davčni nadzori s strani finančnih uprav bodo zahtevali angažma lokalnega davčnega svetovalca. Nekateri spletni prodajalci pa prednosti nove DDV zakonodaje ne bodo mogli izkoristiti, zaradi določenih omejitev uporabe VEM sistema.«