V Lidlu imajo v nabavi poseben oddelek za trajnost. Zakaj je ta oddelek potreben in kakšne rezultate dosega? O tem, o premagovanju ovir, ki so povezane s trajnostnim vidikom, in o premiku k bolj trajnostnim navadam kupcev smo se pogovarjali z Rokom Gabrovškom, izvršnim direktorjem nabave v Lidlu Slovenija, ki bo 10. oktobra tudi eden izmed govorcev na 16. FMCG konferenci.
Ste izvršni direktor nabave v Lidlu Slovenija, kjer imate tudi poseben oddelek za trajnost v nabavi. Zakaj je ta poseben oddelek potreben?
S trajnostjo na splošno in v okviru nje tudi v nabavni verigi se v Lidlu veliko ukvarjamo že od samih začetkov našega poslovanja, bolj usmerjeno in strateško pa smo k tej tematiki pristopili z vpeljavo naše trajnostne strategije v letu 2019. Trgovci imamo s svojo celotno dobavno verigo razmeroma velik vpliv na okolje, zato to odgovornost v Lidlu jemljemo resno. V okviru trajnostne strategije imamo tako oblikovano tudi trajnostno strategijo nabave, ki nas zavezuje k zagotavljanju čim bolj trajnostnih surovin, pravic v dobavni verigi, zmanjševanju uporabe plastike, sodelovanju z lokalnimi dobavitelji in podobno.
Naša krovna trajnostna strategija jasno opredeljuje šest osrednjih trajnostnih tem (varstvo virov, varovanje podnebja, spoštovanje biotske raznovrstnosti, krepitev dialoga, spodbujanje zdravja in pošteno ravnanje), pri čemer se v Nabavi še posebej usmerjeno ukvarjamo s spoštovanjem biotske raznovrstnosti, varovanjem podnebja in voda v dobavni verigi, krožnim gospodarstvom, človekovimi in delavskimi pravicami ter surovinami v dobavni verigi in ozaveščenim prehranjevanjem.
Ta osrednja področja zagotavljajo okvir, na katerem temeljijo naše poslovne prakse in prednostne naloge glede trajnosti, ko gre za naš nabor izdelkov. Za vsako osrednjo trajnostno temo v Nabavi v okviru Skupine Lidl razvijemo zavezujoče cilje in ukrepe (o katerih poročamo med drugim v naših trajnostnih poročilih), na primer zmanjšanja vsebnosti sladkorja in soli, zmanjšanja količine plastike v izdelkih lastnih blagovnih znamk ipd. Vsa podjetja Skupine Lidl, torej tudi Lidl Slovenija, so nato odgovorna za izvajanje teh ukrepov, obenem pa tudi za njihovo dopolnjevanje in skladnost z nacionalnimi okoliščinami in zakonodajo.
V okviru uresničevanja omenjene strategije je tako ključnega pomena tesno sodelovanje z dobavitelji, ki temelji na naših trajnostno usmerjenih nabavnih politikah. Vse naše dobavitelje zavezujemo k temu, da spoštujejo kodeks ravnanja za poslovne partnerje, v katerem se zavezujejo, da bodo spoštovali človekove in delavske pravice, varovanje okolja in skladnost s predpisi, ki so osnova za naše poslovne odnose. Na izboljšavah vseskozi delamo skupaj in jih spodbujamo, da z nami stopijo na to pot, ki bo vplivala na boljši svet za vse.
Kako dolgo oddelek (kako velik) že deluje, kakšne so njegove naloge, cilji za letošnje leto in rezultati?
V podjetju imamo znotraj področja Nabava samostojen oddelek, ki se dnevno ukvarja s tematiko trajnosti v nabavi, tj. Oddelek za trajnost v nabavi. Oddelek tesno sodeluje z oddelkom na ravni Skupine Lidl, ki je odgovoren za oblikovanje ukrepov na ravni vseh Lidlovih držav, obenem pa tudi za implementacijo in spremljanje zadanih strateških ciljev.
V našem trajnostnem poročilu za leti 2020 in 2021 smo si zavezujoče cilje na področju trajnosti zastavili transparentno. Naj poudarim, da je trenutno v pripravi novo trajnostno poročilo za leti 2022 in 2023, ki bo izšlo konec letošnjega leta; v okviru trenutno aktualnega poročila lahko navedem nekaj nabavnih ciljev, ki jih že uresničujemo in za katere imamo vzpostavljene konkretne ukrepe.
Na področju varovanja podnebja smo si postavili ambiciozne cilje, med drugim si prizadevamo, da bi se dobavitelji, ki so odgovorni za 75 % izpustov z izdelki povezanih emisij obsega 3, do leta 2026 zavezali podnebnim ciljem v skladu z merili pobude Sicence Based Targets (SBT). V 2023 smo na nacionalni ravni vezano na to temo potrdili tudi lastno podnebno strategijo.
V okviru spoštovanja biotske raznovrstnosti in varovanja voda bomo pospešeno izvajali ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in se zavzemali za vzpostavitev dobavnih verig brez krčenja in prekomernega izkoriščanja gozdov. Ta je v skladu z novo evropsko direktivo EUDR, povezano s krčenjem in degradacijo gozdov. Še naprej bomo razvijali nov dodatek k standardu GLOBALG.A.P. za zaščito biotske raznovrstnosti, s katerim želimo certificirati dobavitelje. Prav tako bomo še naprej udejanjali nacionalne zaveze za dobavitelje, da v njihovih izdelkih ne bo prepovedanih ostankov pesticidov, ki so na internem Lidlovem seznamu prepovedanih učinkovin, kar smo že izvedli, ter jih aktivno vključevali v projekte za ohranjanje biotske raznovrstnosti v zaščitenih območjih.
Vse večji pomen pri našem poslovanju dobivajo certificirane surovine, ki izhajajo iz trajnostnih virov in zagotavljajo blaženje negativnih družbenih in okoljskih vplivov vzdolž celotne dobavne verige. V okviru tega bomo še naprej delovali v smeri zmanjševanja uporabe mikroplastike v izdelkih, povečanja reciklatov v embalaži izdelkov lastnih blagovnih znamk in certificirali nove izdelke v okviru teh standardov. Prav tako je cilj širitev ponudbe z bolj trajnostno proizvedenimi in/ali pridelanimi izdelki.
Pri zavezi za zmanjševanje uporabe plastike, imenovani REset Plastic, smo si med konkretne cilje zadali zmanjševanje količin plastike in plastičnih materialov ter povečanje reciklatov v izdelkih lastnih blagovnih znamk.
Kot eden večjih trgovcev na mednarodni ravni in tudi v Sloveniji predstavljamo vez med proizvajalci oz. pridelovalci in potrošniki, zato se v okviru trajnostne nabave čutimo odgovorne za usmerjanje kupcev tudi k ozaveščenemu in odgovornemu nakupovanju. V okviru tega si na ravni celotne Skupine Lidl postavljamo celostne in zavezujoče cilje, da kupcem ponudimo izboljšano ponudbo izdelkov za bolj ozaveščen, uravnotežen in trajnosten način življenja po dostopni ceni. Hkrati bomo povečevali ponudbo izdelkov z višjimi standardni za dobrobit živali in še naprej širili ponudbo slovenskih izdelkov ter s tem ohranjali položaj podpornika lokalnih proizvajalcev in dobaviteljev.
Kako ta poseben oddelek sodeluje z nabavo sicer in drugimi deli podjetja?
V Lidlu Slovenija imamo vzpostavljen centraliziran način nabave, kar vidimo kot eno naših ključnih prednosti, saj ima dobavitelj na naši strani sogovornika, nabavnika, ki je glavna stična točka. Nabavnik v Lidlu ima izjemno pomembno vlogo in tudi strateški položaj, in sicer poskrbi za nemoteno upravljanje sortimenta z več vidikov: prodajnega, trajnostnega, kakovostnega, tehnološkega, pogodbenega ipd.
Za vsa vprašanja, povezana s trajnostjo, pa je nabavniku vseskozi na voljo tudi prej omenjeni oddelek za trajnost v nabavi, ki v Sloveniji poroča neposredno direktorju nabave ter tesno sodeluje z nabavniki, področjem za zagotavljanje kakovosti ter področjem za korporativne zadeve, kjer oddelek trajnostne koordinacije v sodelovanju s CSR ekipo oblikuje strateške usmeritve, koordinira dejavnosti podjetja na področju trajnosti in družbene odgovornosti in spremlja udejanjanje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ter v okviru tega sodeluje z mnogimi drugimi področji v podjetju. Obenem oddelek za trajnost v nabavi na področju trajnosti tesno sodeluje z dobavitelji, v okviru širših trajnostnih tematik pa tudi nevladnimi in vladnimi organizacijami, npr. v primeru zakonodajnih sprememb.
Kako sodelujete z dobavitelji pri razvoju bolj trajnostnih izdelkov? Lahko predstavite kak konkreten slovenski primer?
Zaveza, da delamo na dolgoročnih odnosih in da stavimo na partnersko sodelovanje, se je v vseh teh letih in še posebej v teh izzivov polnih časih (covid-19, poplave v letu 2024) izkazala kot zelo pozitivna.
V sklopu sodelovanja med dobaviteljem in nabavnikom pogosto nastanejo tudi inovativni izdelki. Tak primer je denimo proteinski kruh brez kvasa, ki je nastal v sodelovanju s podjetjem Don Don in je s strani Inštituta za nutricionistiko nedavno prejel prestižno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil. Gre za primer partnerskega sodelovanja z dobaviteljem, ki odgovarja na zahteve našega trajnostnega razvoja in uresničuje našo strategijo ozaveščenega prehranjevanja. Podobni primeri so na področju optimizacije embalaže, kjer smo z mnogimi dobavitelji pijač in ostalih izdelkov dosegli vsaj 50-odstotno vsebnost recikliranega PET materiala v embalaži.
Partnerske odnose z dobavitelji se tudi sicer trudimo krepiti na druge načine. Minulo jesen smo za naše strateške dobavitelje prvič organizirali Dan z dobavitelji. Na celodnevnem dogodku smo jim predstavili naše ključne nabavne aktivnosti in jim približali naše strateške (trajnostne) nabavne cilje, na podlagi katerih bomo skupaj odgovarjali na prihajajoče izzive. V letošnjem letu pa smo organizirali prvo Lidlovo podnebno akademijo, sklop delavnic za naše dobavitelje, na katerih so se seznanili s pomenom in prednostmi uvajanja trajnostnih ukrepov v poslovanje.
Naša povezanost s partnerji nam omogoča, da uspemo v kratkem času učinkovito odgovoriti na spremenjene okoliščine, kar vidimo kot ključno konkurenčno prednost, obenem pa so s takim načinom sodelovanja zadovoljni tudi naši dobavitelji. Spodbuden je podatek iz naše interne raziskave, ki jo redno izvajamo med dobavitelji, in sicer je kar 95 % dobaviteljev pripravljenih sodelovati z Lidlom pri skupnih trajnostnih projektih, skoraj tri četrtine pa je sodelovanje z Lidlom spodbudilo k iskanju bolj trajnostnih rešitev.
Je trajnost priložnost za nove dobavitelje?
Spreminjajoče se nakupovalne navade kupcev postavljajo trajnost v osrčje pozornosti. Naš cilj je podpirati kupce pri oblikovanju sprememb v nakupnih navadah. To odgovornost, kot pomemben člen v njihovem nakupovalnem procesu, tudi sprejemamo. Trajnost je temeljna vrednota, ki jo obravnavamo kot naložbo v prihodnost, hkrati pa spodbujamo tudi naše partnerje k razmisleku o vlaganju v trajnost.
Spremembe so neizogibne in prav vsi smo in bomo tudi v prihodnje morali prilagajati svoje poslovne modele v smeri bolj trajnostnega delovanja, neizogibne so tudi zakonodajne spremembe v tej smeri. Pri tem se zavedamo, da so te prilagoditve povezane z dodatnimi stroški v celotni dobavni verigi. A naložba v trajnost je edini način za dolgoročno vzdržnost in ohranjanje našega planeta. Zato je potrebno na vlaganje v trajnost gledati kot na naložbo in razumeti, da se vsaka trajnostna investicija sčasoma povrne.
Kolikšna dodana vrednost je dandanes na slovenskem trgu to, da se diferencirate v smislu trajnosti? Trajnostno najbolj osveščeni potrošniki – predstavniki generacije Z – (še) nimajo sredstev, da bi si lahko privoščili te dražje izdelke, delež potrošnikov, ki je ‘zategnil ročno’, se kar drži nad 40% …
V Lidlu Slovenija opažamo, da trajnostna ponudba in informiranje o trajnostni ponudbi prispevajo k večji ozaveščenosti kupcev na slovenskem trgu in vplivajo na njihove nakupne navade. Kupci so pri nakupovanju vedno bolj pragmatični, predvsem pa tudi trajnostni in ozaveščeni ter si za svoj denar želijo največ. Tudi rezultati internih raziskav kažejo, da se nam prizadevanja za to, da smo družbeno odgovorno in trajnostno podjetje, obrestujejo, saj nas več kot desetina vseh anketiranih navaja kot vzor drugim podjetjem na področju družbene odgovornosti. To Lidl postavlja na prvo mesto med vsemi trgovci z živili in na drugo mesto med vsemi podjetji na slovenskem trgu.
Glede na omenjeno raziskavo opažamo, da kupci družbeno odgovornost trgovcev vrednotijo tudi glede na obseg trajnostno certificirane ponudbe, ki jo zagotavljajo. V Lidlu Slovenija smo pri zadnjem merjenju ugleda v primerjavi s preteklima dvema letoma na tem področju rezultat izboljšali.
Uspešnost številnih ukrepov in projektov, ki jih izvajamo na področju trajnosti, se zagotovo najbolj kaže v prepoznavnosti teh projektov v splošni javnosti. V sklopu že omenjene raziskave o družbeni odgovornosti trgovskih podjetij se je pokazalo, da na nakupne odločitve več kot polovice anketirancev občasno ali pogosto vplivajo informacije o trajnostnih vsebinah, ki jih dobijo od Lidla. Anketiranci na primer navajajo, da se po nakupih pogosteje odpravijo z lastno vrečko, kupujejo slovenske izdelke in zavržejo manj hrane, ker kupijo toliko hrane, kot je potrebujejo.
Veseli nas, da so rezultati raziskav iz leta v leto bolj spodbudni, kar je zagotovo tudi rezultat številnih prizadevanj Lidla in drugih partnerjev pri problematiki odpadne hrane (znani so naši projekti Hrana ni za tjavendan, Zbudi svojo hranozavest, podpora Mini tovarni, v poleg tega pa smo bilu tudi pobudniki uvedbe slovenskega dne brez zavržene hrane), porabi plastike pa tudi podpori lokalnim izdelkom, pri katerih je med kupci še posebej prepoznan projekt Lidlova lojtr’ca domačih.
S trajnostnim vidikom je običajno povezana višja cena, slabša dostopnost pa tudi nejasnost, netransparentnost. Trgovci imate edinstveno priložnost, da potrošnikom pomagate pri premagovanju teh ovir. Kako se tega izziva lotevate pri vas?
V Lidlu Slovenija se zavedamo pomena ozaveščanja in transparentnosti pri označevanju izdelkov, saj le ozaveščeni kupci lahko sprejemajo informirane nakupne odločitve, ki koristijo njihovemu zdravju in obenem varujejo okolje. Poleg tega opažamo tudi, da se kupci opirajo na oznake in certifikate, s katerimi so opremljeni izdelki na naših prodajnih policah.
Zato smo si kot del Skupine Schwarz postavili dva cilja, in sicer da bomo kupcem do konca leta 2025 zagotovili večjo preglednost glede vpliva izdelkov na zdravje in okolje v celotni dobavni verigi ter da bomo na embalaži izdelkov lastnih blagovnih znamk navajali jasne informacije o izdelkih.
Kupce že sedaj dodatno informiramo o višji kakovosti, trajnosti ali okoljskih in socialnih standardih izdelkov z raznimi certifikati in oznakami. Vsi izdelki lastnih blagovnih znamk omogočajo sledljivost do izvora surovin, kar poleg varnosti in kakovosti potrjujeta certifikata IFS ali GlobalGAP. Boljšo kakovost neprehrambnih izdelkov pa kupci prepoznajo po certifikatih GOTS (Global Organic Textile Standard), ki zagotavlja bolj trajnostno proizvodnjo tekstila, FSC (Forest Stewardship Council), ki zagotavlja, da gospodarno ravnanje z gozdovi in PRE ZERO, ki zagotavlja, da je izdelek narejen iz 95 % reciklirane plastike.
V Lidlu smo kot eno prvih podjetji v Sloveniji uvedli tudi prostovoljni sistem za označevanje hranilne vrednosti izdelkov Nutri-Score, ki kupcem omogoča izbor živil z ugodnejšimi prehranskimi lastnostmi. Pri tem si prizadevamo tudi širiti ponudbo z novimi izdelki z ugodno oceno Nutri-Score in optimizirati recepture obstoječih izdelkov. V okviru strategije REset Plastic pa postopoma uvajamo tudi oznake za ločevanje odpadkov.
Ima pa označevanje izdelkov lahko tudi obraten učinek – zaradi zasičenosti z oznakami je lahko izbira kupcev kdaj še težja, učinek pa obraten, saj kupcem njihov pomen pogosto ni poznan, prav tako jim ni znano, katere standarde zagotavlja. Verjamemo, da bi bila pri enotnem EU označevanju pravila bolj jasno zastavljena, kar bi omogočilo še večjo jasnost in transparentnost ter s tem lažjo izbiro za kupca, zato v Lidlu Slovenija že delamo ustrezne korake v tej smeri.
