Kakšno je zanimanje investitorjev za naložbe in odpiranje delovnih mest v Šaleški dolini, sta povedala Boštjan Gorjup, GZS in BSH, in Gregor Skender, Deloitte Slovenija.
V Šaleški dolini se ob zapiranju premogovnika bojijo rasti števila brezposelnih. V kakšni meri je strah upravičen, koliko pa lahko pričakujejo novih naložb in delovnih mest, smo preverili na dogodku Kaj pomeni predčasno slovo od premoga za slovensko elektroenergetiko in šaleško socialo.
Lani smo skupaj z Mestno občino Velenje pristopili k pobudi Saša 5.0, v kateri smo si zastavili cilj 1.500 novih delovnih mest do leta 2025 in dodatnih tisoč do leta 2035, je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup.
V dejavnostih, ki so prisotne v Savinjsko-šaleški regiji, je »trend zelo ugoden«, je nadaljeval Gorjup in dodal: »Na srečo!« Potem je spomnil na nekatere napovedi investiranja.
- V koncernu Hisense Gorenje so se odločili za postavitev nove tovarne televizorjev, v kateri bodo zaposlili prek 500 delavcev.
- Podjetje BSH, ki ga vodi Gorjup, je lani zaposlilo 150 delavcev, letos jih bodo zaradi novih projektov in dobre makroekonomske slike v njihovi diviziji še 200.
- Rastejo tudi dobavitelji BSH, na primer podjetje Podkrižnik iz Nazarij, ki se ukvarja z električnimi pogoni za plovila in kolesa.
- V TAB Mežica imajo zamisli o postavitvi objekta za proizvodnjo litij ionskih baterij.
Pričakujemo, da bo pomagala tudi država. Možnosti je veliko,« je nadaljeval predsednik GZS in spomnil na Nemčijo, kjer bodo pomagali premogovnim regijam s 40 milijardami evrov. Njegov nastop lahko pogledate tudi na videoposnetku dogodka, ki ga najdete v digitalni knjižnici Akademije Finance.
Nekaj investicijskih zamisli se je porodilo tudi med izdelavo strategije za izstop iz premoga, pa je povedal Gregor Skender iz svetovalne družbe Deloitte Slovenija, kjer so pripravili osnutek strategije za opustitev premoga.
Med potencialnimi investitorji je precej podjetij iz Savinjsko-šaleške regije, pridobili pa so tudi veliko projektnih zamisli in pozivov od drugih investitorjev, predvsem iz širše Savinjske regije. V naložbah, ki so jih najbolje ovrednotili in vključili v osnove za programske dokumente, je predvideno skupaj z lastno udeležbo dobrih 400 milijonov evrov naložb v Savinjsko-šaleški regiji.
Del naložb bo namenjen krepitvi proizvodnih zmogljivosti. Največ zamisli je usmerjeno v proizvodnjo za izvoz v elektroindustriji. Veliko zamisli so dobili tudi za dejavnosti predelave odpadkov in za prehranska dopolnila. Sodeč po pogovorih z investitorji bo veliko naložb izvedenih neodvisno od sklada za pravičen prehod, je ocenil Skender.
Drug del naložb je usmerjen v raziskave in razvoj in sicer v digitalizacijo gospodarstva in v iskanje novih energetskih rešitev, zlasti pri energetskih storitvah.
Skender je še ocenil, da bi takšne naložbe ustvarile dobrih 1.100 delovnih mest in dodal: »Obstajajo optimizem in resne investicijske namere.«
Celoten posnetek dogodka najdete v digitalni knjižnici Poslovne akademije Finance. Potrebna je le registracija.
Dogodek smo pripravili na časniku Finance v sodelovanju s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikatom Premogovnika Velenje. |