Podnebna odpornost: kako se pripraviti in ukrepati – od prepoznavanja tveganj do konkretnih rešitev

Letošnje poletje nas je znova spomnilo, da ekstremni vremenski pojavi niso več vprašanje oddaljene prihodnosti, temveč so postali naša kruta resničnost. Zato osrednje vprašanje letošnjega Okoljskega srečanja ni več, ali se moramo na podnebne spremembe prilagoditi, temveč kako hitro, sistematično in učinkovito bomo to storili.

Podnebna odpornost pomeni več kot zgolj odzivanje po nastanku škode. Pomeni sposobnost, da tveganja pravočasno prepoznamo, jih vključimo v načrtovanje ter s premišljenimi ukrepi zmanjšamo verjetnost njihovega nastanka in omilimo njihove posledice. Pomeni tudi, da znamo ob neizogibnih dogodkih ohraniti delovanje ključnih sistemov ter jih po takšnih dogodkih čim hitreje obnoviti.

Pri tem ne gre zgolj za okoljsko vprašanje. Gre tudi za razvojno, gospodarsko, energetsko, infrastrukturno in družbeno vprašanje. Odpornost države je namreč odvisna od odpornosti njenih podjetij, energetskega sistema, prometne infrastrukture, lokalnih skupnosti in prebivalstva.

Letošnji program Okoljskega srečanja smo zato razdelili na tri medsebojno povezane vsebinske sklope. V prvi sekciji se bomo posvetili podnebnim tveganjem in njihovim vplivom na gospodarstvo in družbo. Začeli bomo z vprašanjem, kako je Slovenija pripravljena na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in kaj nam še manjka za dosego širšega družbenega in političnega soglasja o sistematičnem izvajanju ukrepov. S pomočjo podatkov in projekcij Agencije Republike Slovenije za okolje bomo pogledali, kakšne spremembe lahko pričakujemo v Sloveniji in katera tveganja bodo v prihodnje najbolj izrazita. Predstavniki energetskih družb bodo pokazali, kako se mora elektroenergetski sistem prilagoditi novim razmeram ter kakšno vlogo imajo pri zagotavljanju zanesljive oskrbe odporno omrežje in stabilni nizkoogljični proizvodni viri.

Druga sekcija bo usmerjena v vprašanje, kako se pripraviti in ukrepati. Osredotočili se bomo na upravljanje tveganj, prilagajanje, zavarovanje ter zagotavljanje neprekinjenega delovanja ključnih sistemov. Preverili bomo, kako ekstremni vremenski dogodki vplivajo na cestno in železniško infrastrukturo ter kako zagotavljati njeno varnost, zanesljivost in razpoložljivost. Predstavnik zavarovalništva bo osvetlil, kako se spreminja narava podnebnih tveganj in kakšno vlogo imajo lahko zavarovalnice pri spodbujanju preventivnega ravnanja, ne zgolj pri povračilu nastale škode. Pomemben del odpornosti podjetij je tudi obvladovanje cenovnih in dobavnih tveganj na energetskih trgih. Zato bomo obravnavali tudi vprašanje, kako lahko podjetja pravočasno in premišljeno načrtujejo nabavo energentov ter zmanjšajo svojo izpostavljenost cenovnim nihanjem.

Tretja sekcija bo namenjena pregledu stanja v slovenski industriji, predstavitvi primerov dobrih praks in povezovanju. Predstavniki izbranih podjetij bodo pokazali, kako se slovenska industrija odziva na zahteve po večji energetski in snovni učinkovitosti, elektrifikaciji, krožnosti, ekodizajnu ter razvoju zelenih tehnologij. Odprli bomo tudi pomembno vprašanje, kako preseči okvir posameznih uspešnih rešitev in jih povezati v skupne razvojne projekte podjetij, raziskovalnih organizacij in države.

Prav povezovanje bo eden ključnih poudarkov letošnjega srečanja. Nobena organizacija, panoga ali institucija ne more sama obvladovati podnebnih tveganj. Potrebujemo kakovostne podatke, jasne razvojne usmeritve, ustrezne finančne in zavarovalne mehanizme, tehnološke rešitve ter predvsem sodelovanje med državo, gospodarstvom, znanostjo in lokalnimi skupnostmi.

Upamo, da letošnje srečanje ne bo namenjeno zgolj izmenjavi informacij, temveč tudi odpiranju novih vprašanj, iskanju skupnih interesov in oblikovanju konkretnih pobud. Naš skupni cilj mora biti, da od prepoznavanja tveganj preidemo k načrtovanju, od načrtovanja k ukrepanju ter od posameznih dobrih praks k sistemskim rešitvam.

Udeležba na dogodku je brezplačna, prijava pa obvezna. Vabljeni!

*organizator si pridružuje pravico do spremembe programa