Dnevi računovodij, Portorož, 16. in 17. april 2026
Na osrednjem strokovnem dogodku slovenskih računovodskih strokovnjakov, Dnevih računovodij, ki ga organizira Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, je bila v ospredju razprava o tem, kako postaviti vsebino pred obliko, kar je eden ključnih izzivov sodobnega računovodstva. Uvodno predavanje in nadaljnja okrogla miza sta pokazala, da to načelo ni zgolj teoretično izhodišče, temveč vsakodnevna strokovna naloga, ki od računovodij zahteva poglobljeno razumevanje poslovnih dogodkov, kritično presojo in aktivno vlogo v odnosu do drugih deležnikov.
Razpravljavci so poudarili, da je zanašanje na formalno obliko pogosto lažje, vendar lahko vodi v napačne odločitve, medtem ko pravilna presoja ekonomske vsebine zahteva znanje, izkušnje in ustrezno dokumentacijo. Pri tem postajajo računovodje vse pomembnejši sogovorniki poslovodstva, davčnih organov in pravnih institucij, saj s svojim delom prispevajo k pravilni obravnavi poslovnih dogodkov in zmanjševanju tveganj.
Na dogodku so izpostavili tudi pomen dialoga, medsebojnega razumevanja in strokovne odgovornosti vseh deležnikov – od podjetnikov do nadzornih organov – ter potrdili, da je le z doslednim upoštevanjem dejanske ekonomske vsebine mogoče zagotoviti transparentno in stabilno poslovno okolje. Na letošnjih Dnevih računovodij v Portorožu se je zbralo okoli 600 udeležencev.
VSEBINA PRED OBLIKO KOT TEMELJ PRAVILNE RAČUNOVODSKE IN DAVČNE OBRAVNAVE
Barbara Prislan, izkušena samostojna strokovna svetovalka pri Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, se je v svojem uvodnem predavanju osredotočila na načelo vsebine pred obliko, ki predstavlja eno ključnih izhodišč sodobnega računovodenja, obdavčitve in poslovnega odločanja.
Poudarila je, da to načelo ni novo, saj je bilo prisotno že v Kodeksu računovodskih načel, danes pa je vtkano v vse slovenske računovodske standarde in davčno zakonodajo. Njegovo bistvo je, da morajo računovodje in drugi strokovnjaki presojati pravo ekonomsko vsebino poslovnih dogodkov, ne zgolj njihove formalne ali pravne oblike.
Skozi številne praktične primere je prikazala, da pravilno evidentiranje in obdavčitev zahtevata razumevanje dejanskega ozadja poslov – na primer pri izkazovanju prihodkov, najemih in prefakturiranju. Posebej je izpostavila, da zgolj račun ali formalni naziv posla ne zadostuje, temveč je treba preveriti pogodbe in dejanske dogovore med strankami.
Na davčnem področju je opozorila na pomen tega načela pri preprečevanju zlorab, prikritih pravnih poslov in izogibanja davkom, pri čemer je dokazno breme tako na zavezancu kot na davčnem organu. Omenila je, da je načelo močno prisotno tudi na področju mednarodne obdavčitve, saj so skoraj vsi členi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju prežeti z njim. Izpostavila je na primer upravičenega lastnika dohodkov, določanje obstoja poslovne enote in presojo rezidentskega statusa.
Dotaknila se je tudi DDV, kjer je omenjeno načelo v prakso preneseno predvsem prek sodb Sodišča EU.
V zaključku je poudarila, da je pravilna uporaba načela vsebine pred obliko odvisna predvsem od strokovnega znanja, dostopa do celovite dokumentacije in razumevanja poslovne realnosti. Le tako je mogoče zagotoviti pravilno računovodsko obravnavo in zakonito davčno obveznost ter prispevati k bolj transparentnemu in odgovornemu poslovnemu okolju.
O pomenu vsebine pred obliko v računovodski in davčni praksi je spregovorila samostojna strokovna svetovalka pri Zvezi RFR Barbara Prislan.
NAČELO VSEBINE PRED OBLIKO V DIALOGU MED STROKO, NADZOROM IN SODNO PRAKSO
V nadaljevanju je sledila okrogla miza, na kateri so razpravo o načelu vsebine pred obliko prenesli iz teorije v realne odnose med računovodji, davčnimi organi in sodišči. Sogovorniki so bili Barbara Prislan (samostojna strokovna svetovalka pri Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije), Aleksander Štefanac (predsednik Zbornice računovodskih servisov pri GZS), Damjana Slapar Burkat (direktorica Uprave za nadzor pri Fursu) in dr. Erik Kerševan (vrhovni sodnik svetnik).
Razprava, ki jo je vodil Peter Frankl, se je začela z ugotovitvijo, da je zanašanje na obliko pogosto »udobno« oziroma varno, medtem ko presoja vsebine zahteva več znanja, poguma in odgovornosti. Barbara Prislan je opozorila, da računovodje pogosto nimajo dostopa do ključne dokumentacije (na primer pogodb), kar jim otežuje pravilno presojo. Hkrati se v praksi pojavlja tudi zadržanost, bodisi zaradi strahu pred izgubo stranke bodisi zaradi pomanjkanja samozavesti.
Aleksander Štefanac je poudaril, da se je položaj računovodskih servisov v zadnjih letih izboljšal – tudi zaradi pomanjkanja kadra imajo večjo pogajalsko moč in si lahko bolj jasno postavijo meje. Ključno je, da že vnaprej vzpostavijo standarde sodelovanja ter od strank zahtevajo ustrezno dokumentacijo in spoštovanje strokovne presoje.
Z vidika nadzora je Damjana Slapar Burkat potrdila, da je usmeritev davčnih organov jasna: brez razumevanja vsebine ni mogoče pravilno uporabiti predpisov. Vendar je globina presoje odvisna tudi od konkretnega primera in razpoložljivih informacij. Pri tem je izpostavila, da davčni organi ne svetujejo davčne optimizacije, temveč presojajo pravilnost glede na dejansko stanje.
Sodni vidik je dodatno osvetlil dr. Erik Kerševan, ki je poudaril, da pravo ni matematika in da se resnica pogosto oblikuje skozi argumentacijo. Ključno je, da se vsak primer obravnava individualno, podobno kot zdravnik postavi diagnozo na podlagi celovite slike. Sodbe naj ne bi bile zgolj formalna odločitev, temveč vodilo za prihodnjo prakso, ki ga morajo deležniki upoštevati.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi odnosom med deležniki. Računovodje so vse bolj v vlogi povezovalcev in »tolmačev« med poslovodstvom, regulatorjem in drugimi strokami, kar od njih zahteva ne le strokovno znanje, temveč tudi komunikacijske in psihološke kompetence. Ključni izziv ostajajo primeri, ko druge strani niso pripravljene razumeti vsebine ali slediti strokovnim argumentom.
Razpravljavci so se dotaknili tudi širšega družbenega konteksta, kjer še vedno obstaja določena toleranca do »izigravanja« sistema, kar otežuje uveljavljanje načela vsebine pred obliko. Ob tem so poudarili, da je dolgoročna rešitev v krepitvi znanja, strokovnosti in medsebojnega zaupanja med vsemi udeleženci.
Sklep je bil, da načelo vsebine pred obliko ni zgolj strokovno pravilo, temveč način razmišljanja, ki zahteva aktivno vlogo vseh deležnikov – od računovodij in podjetnikov do nadzornih organov in sodišč. Le z dialogom, strokovnostjo in doslednim upoštevanjem dejanske ekonomske vsebine bo mogoče doseči pravilne in pravične rešitve v praksi.
Na okrogli mizi so razpravljali dr. Erik Kerševan (vrhovni sodnik svetnik), Damjana Slapar Burkat (direktorica Uprave za nadzor pri Fursu), Aleksander Štefanac (predsednik Zbornice računovodskih servisov pri GZS) in Barbara Prislan (samostojna strokovna svetovalka pri Zvezi RFR). Pogovor je vodil Peter Frankl.
Pripravila: Klementina Žemva, Zveza RFR
Foto: Nejc Travnik
