Koronakriza je povzročila izrazito zmanjšanje gospodarskih aktivnosti na celotnem evrskem območju, tudi v Sloveniji. Kako bo potekal vnovični zagon gospodarstva v razmerah izrazitega upada številnih ekonomskih kazalnikov tako v mednarodnem kot domačem okolju ter kakšni ukrepi bodo sprejeti v nadaljevanju leta?

Kaj lahko pričakujemo na področju bančništva in plačilnih sistemov v prihodnje zaradi konsolidacije trga, sprememb v poslovnih modelih bank in učinkov digitalizacije – ter še neželenega »pospeška«, nove gospodarske krize, ki jo je prinesla epidemija koronavirusa.

Celovito upravljanje integritete podjetja ne zajema več samo tradicionalnih tem, kot so ustrezni delovni pogoji, poštene plače, enake možnosti ali filozofija podjetja na področju okoljske trajnosti. Danes še bolj kot včeraj mora dobra strategija družbene odgovornosti podjetja vključevati redno in natančno spremljanje vseh poslovnih odnosov in zagotavljati, da se lahko v celotni dobavni verigi izključijo netrajnostne in neetične prakse, kot so korupcija, neupoštevanje okoljskih predpisov ali otroško delo. Dandanes se številne sankcije, ki so izrečene državam, korporacijam in posameznikom, spreminjajo hitreje, kot še nikoli doslej. Večji kot je portfelj stranke, težje je slediti spremembam v resničnem času. Korporativni prevaranti so postali pametnejši in težje jih je odkriti, dokler ne pristanejo na naslovnicah časopisov.

Javno mnenje močno vpliva na našo pripravljenost za poslovno sodelovanje z nekaterimi industrijami, sektorji ali lastniki korporacij v določenih regijah ali državah. Pravilno izvajanje postopkov za preprečevanje pranja denarja (AML) in dodatno preverjanje dokumentacije, ki jo pošljejo stranke, sta ključna elementa za preživetje in uspeh v teh težavnih časih. Vse to in še več lahko oblikuje zaščito pred izgubo ali omalovaževanjem ugleda in s tem prihodnost poslovanja podjetja. V nasprotju s splošnim prepričanjem sta lahko namreč močna uspešnost in stroškovno učinkovita skladnost poslovanja pomembna dejavnika za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti in tudi zaščito podjetij.

Kosilo prvi dan bo v 10. nadstropju v Grand restaurant, glavna hotelska restavracija.

Koronavirus je postavil ogledalo digitaliziranosti slovenskih podjetij. Kako je spodbudil in pospešil digitalizacijo? Prerez stanja.

Zdravko Počivalšek, minister, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

• Ali še drži teorija financ o pričakovanih donosih v delnicah, obveznicah, nepremičninah … ali je to v sedanjih razmerah obrnjeno na glavo?
• Kateri glavni dejavniki določajo cene naložb danes in kaj bodo v prihodnje?
• Kako COVID-19 vpliva na to oziroma kako je to spremenil?
• Katere naložbe so dolgoročno smiselne in zakaj?
• Katere naložbe so neprimerne v sedanjih razmerah srednje- in dolgoročno in zakaj?

Z gostjo se bomo pogovarjali o vprašanjih kot so: Ali so bili sprejeti vladni ukrepi za preprečevanje širjenja pandemije prestrogi? Je bilo zaprtje držav »pravo zdravilo«? Smo dovolj zaščiti najranljivejše skupine? Bodo posledice tudi zaradi 'ustavitve' zdravstva dolgoročnejše in večje razsežnosti od bolezni, ki je ustavila svet? Je množično nadziranje ljudi in sledenje stikom resnično potrebno? Pogled stroke na celotno situacijo in pogled naprej. Kaj prinaša jesen?

Zaradi nenehno spreminjajoče se finančne prihodnosti sveta in Evrope, trendov v bančništvu, spremenjenih poslovnih modelov, predvsem tehnoloških sprememb, ter nizkih obrestnih mer se spreminjajo tudi izzivi finančnih direktorjev. V vodenem pogovoru se bomo dotaknili naslednjih tematik: Je finančni direktor »ogrožena vrsta«? Kakšna bo njihova funkcija v prihodnje in kakšne kompetence bodo potrebovali pri svojem delu? Kateri so novodobni izzivi finančnega direktorja? Ali se zaradi nizkih obrestnih mer njihov pogled na optimalno kapitalsko sestavo kaj spreminja? Kako funkcijo finančnega direktorja vidite v prihodnosti kot odziv na omenjene spremembe in kako vidite prispevek koncepta Business Intelligence (BI)? Kakšna znanja bodo potrebovali finančni direktorji in kakšne plače bodo prejemali?