Kako se bodo gibale cene hrane do konca leta

Kako se bodo gibale cene hrane do konca leta

Svinjina se utegne zaradi carinske vojne med EU in Kitajsko še poceniti, druge surovine so stabilne, a jih lahko podražita dražja nafta in pomanjkanje kadrov.

Cene hrane so v prejšnjem letu veliko prispevale k inflaciji, učinek se je v zadnjih mesecih umiril. Sredi glavne kmetijske sezone smo preverili, kako se gibajo surovinski trgi in cene pri kmetijskih proizvajalcih ter kako lahko nova carinska vojna med EU in Kitajsko vpliva na cene svinjine. »Mešano na žaru,« pravijo sogovorniki.

»Obseg trgovine do maja se je realno glede na enak čas lani sicer malenkost skrčil, povpraševanje pa je stabilno, mi celo rastemo. Vidi pa se cenovna občutljivost pri kupcih, ta je še bolj poudarjena, kot je bila lani, in to tako pri prehrambnih izdelkih kot pri tehniki. Za trgovce je izziv logistika, predvsem pri čezmorskih izdelkih, saj v Rdečem morju še vedno prihaja do zastojev, nove pa je povzročila tudi stavka v rotterdamskem pristanišču. Sicer pa je na nabavni strani kar precejšen cenovni pritisk, ki je posledica povišanih stroškov proizvajalcev. To opažamo predvsem pri kavi, kakavu in pomarančnem soku, medtem ko so druge cene za zdaj stabilne,« pravi David Kovačič, šef drugega največjega trgovca v državi, Spara.

V zadnjih mesecih je, tudi ker so se cene prehrambnih surovin umirile, ponekod so se tudi nekoliko znižale, opaziti več cenovnih vojn med trgovci in tudi več akcijskih ponudb pri prehranskih izdelkih.

Hrano nam draži nafta, svinjina bo zaradi spora med EU in Kitajsko verjetno cenejša

Cene hrane so v prejšnjem letu veliko prispevale k inflaciji, učinek se je v zadnjih mesecih umiril. Sredi glavne kmetijske sezone smo preverili, kako se gibajo surovinski trgi in cene pri kmetijskih proizvajalcih ter kako lahko nova carinska vojna med EU in Kitajsko vpliva na cene svinjine. »Mešano na žaru,« pravijo sogovorniki.

»Obseg trgovine do maja se je realno glede na enak čas lani sicer malenkost skrčil, povpraševanje pa je stabilno, mi celo rastemo. Vidi pa se cenovna občutljivost pri kupcih, ta je še bolj poudarjena, kot je bila lani, in to tako pri prehrambnih izdelkih kot pri tehniki. Za trgovce je izziv logistika, predvsem pri čezmorskih izdelkih, saj v Rdečem morju še vedno prihaja do zastojev, nove pa je povzročila tudi stavka v rotterdamskem pristanišču. Sicer pa je na nabavni strani kar precejšen cenovni pritisk, ki je posledica povišanih stroškov proizvajalcev. To opažamo predvsem pri kavi, kakavu in pomarančnem soku, medtem ko so druge cene za zdaj stabilne,« pravi David Kovačič, šef drugega največjega trgovca v državi, Spara.

V zadnjih mesecih je, tudi ker so se cene prehrambnih surovin umirile, ponekod so se tudi nekoliko znižale, opaziti več cenovnih vojn med trgovci in tudi več akcijskih ponudb pri prehranskih izdelkih.

Hrano nam draži nafta, svinjina bo zaradi spora med EU in Kitajsko verjetno cenejša

»Cene žit so na približno lanskih ravneh ali tudi nekoliko nižje, pri surovinah, ki so vezane na cene nafte, predvsem zaradi embalaže, pa zaznavamo večjo cenovno negotovost. Trend upadanja se je ustavil, ob rasti cen nafte pa pričakujem novo rast cen hrane po vsej dobavni verigi, saj so – ob embalaži – tudi cene logistike močan dejavnik pri končnih cenah,« pravi šef Panvite Toni Balažič. Prav tako, dodaja, bodo močan vpliv na končne cene hrane imele tudi cene storitev, ki še vedno dvigujejo slovensko inflacijo in tudi vseevropsko, predvsem tistih storitev, kjer še vedno primanjkuje kadrov. Tudi v to skupino se uvršča logistika.

Za kmetijske proizvajalce oziroma predelovalce je novi carinski spor med EU in Kitajsko slaba novica, za domače porabnike pa bo verjetno obrnjeno. Po tem, ko je EU uvedla carine na kitajske električne avtomobile, rejci in predelovalci pričakujejo povraten udarec Kitajske pri svinjini. »Cena svinjine je v zadnjih tednih že tako upadla zaradi manjšega povpraševanja od pričakovanega na evropskem trgu, za to je krivo slabše vreme in tudi pričakovanja ob velikih športnih dogodkih se niso uresničila. Še večji učinek na cene pa bo od pričakovane uvedbe carin na strani Kitajske, ki je največji izvozni trg za evropsko svinjino. V tem primeru bi se svinjina še bolj pocenila, saj bi na evropskem trgu ostal presežek mesa,« razlaga Balažič.

Za slovenski prehrambni trg Balažič sicer pravi, da je dokaj stabilen pri povpraševanju, zaznava pa pritisk na nabavne cene, »predvsem zaradi boja med trgovci«. Dodatno je olje na žerjavico, smo pisali, lani prilila vlada s popisom cen živil po trgovinah.

Kaj pa mleko? Doma je poraba manjša, izvoz pa je večji

Pomurske mlekarne so tretja največja slovenska mlekarna. Jure Bojnec, namestnik direktorja Pomurskih mlekarn, pravi, da so v prvi polovici leta naročila rahlo upadla, medletno za nekaj odstotkov. »Predvsem je zaradi zmanjšanja porabe povečan pritisk na zniževanje cen in povečevanje deleža akcijskih prodaj, kar je posledica lanskih inflacijskih pritiskov. Menimo, da so porabniki vendarle nekoliko spremenili navade in kupujejo cenejše blago, ki ponavadi prihaja iz uvoza. Na izvoznih trgih letos znova povečujemo prodajo, vendar je raven cen nižja kot lani – kot že rečeno, je to posledica lanskih inflacijskih pritiskov in trajajoče presežne ponudbe. V Hongkongu po lanskem upadu prodaje letos v prvi polovici leta dosegamo dvoštevilčno rast, so pa cene kot na vseh drugih trgih na nižji ravni. Na Balkanu se predvsem v segmentu sirov srečujemo s ceneno konkurenco, kar onemogoča nadaljnjo rast prodaje naših premium izdelkov.«

Kako pa je z mlekom? Ga slovenski kmetje pridelajo dovolj? »Odkupnih količin mleka je za zdaj glede na rahlo upadlo povpraševanje dovolj, bomo pa videli, kako bo v prihodnjih mesecih, saj je to odvisno tudi od turistične sezone in povišanih cen odkupa mleka v Italiji,« odgovarja sogovornik.

Kakšno pa je poslovno okolje? »Na svetovne politične razmere žal ne moremo vplivati, zato se z njimi ne obremenjujemo, ampak iščemo priložnosti na nam bližnjih trgih. Razmere v poslovnem okolju se v zadnjih nekaj letih niso izboljšale, še vedno se spopadamo z izzivi pomanjkanja kakovostnih kadrov. Skrbijo nas nove trajnostne zahteve v kmetijstvu in pridelavi hrane, ki bodo vsekakor pomenile dodatno stroškovno obremenitev za našo industrijo. V tem pogledu bo glavno, da nam bo uspelo porabnika prepričati, da se bo v prihodnje odločal za bolj trajnostne izdelke, ki bodo zaradi tega nekoliko dražji,« pravi Bojnec.

Deli:

Povezana vsebina

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic